Z raznimi glupimi omejitvami na tablah ker potem ljudje bremzajo ko nori in se vozijo 60 omejitev pa 80
2
@zastoje dela Dars
Kje? Takšne omejitve na ac so samo tam, kjer so dela. Običajna omejitev na ac je 130, navzdol pa je dobro voziti vsaj 110.
Kje? Takšne omejitve na ac so samo tam, kjer so dela. Običajna omejitev na ac je 130, navzdol pa je dobro voziti vsaj 110.
0
@zastoje dela Dars jp,
Pri takih milih zimah, bi celo zimo lahko delali AC skoraj do Postojne
Ampak ne! Dela začnejo junija in to kar na 5 mestih hkrati, pa na vseh 5ih mestih 3 km delajo 3 mesece. Se sprašujem če dela isto izvajalsko podjetje z istimi delavci na vseh 5ih mestih? No, izgleda že tak en dan na enem delovanju, drug dan na drugem...sam da izgleda, da nek napredek je, pa tudi če se 3 km ceste delajo 3 mesece
Pri takih milih zimah, bi celo zimo lahko delali AC skoraj do Postojne
Ampak ne! Dela začnejo junija in to kar na 5 mestih hkrati, pa na vseh 5ih mestih 3 km delajo 3 mesece. Se sprašujem če dela isto izvajalsko podjetje z istimi delavci na vseh 5ih mestih? No, izgleda že tak en dan na enem delovanju, drug dan na drugem...sam da izgleda, da nek napredek je, pa tudi če se 3 km ceste delajo 3 mesece
0
@Kk tk
Mislim, da ni problem v asfaltiranju, ampak v gradnji komunalnih vodov po sredi AC.
Mislim, da ni problem v asfaltiranju, ampak v gradnji komunalnih vodov po sredi AC.
0
to človek res ne more da verjame, kakšni cepci so naši politiki. Mi delamo avtoceste brez odstavnega pasu, med tem ko Nemci že desetletja betonirajo ceste in gradijo štiri in pet pasovnice. Dobro, Nemčija je res večja. Pa si poglejmo Švico. Ali so Švicarji enake mnenja kot ta krava v našem parlamentu...
1
@anitko
Pri nas že ne. Vožnja 130 km/uro je neuresničene želja vseh nas, ki se vozimo po avtocestah. Na gradbiščih je 80. Zaradi pregostega prometa, slabih avtocest in sredinske betonske ograje, ki zmanjšuje preglednost je potem dostikrat vmes še 100 km/uro. Tako je tudi v tunelih.
Še vedno se nabaše na šparavne švabe, ki vozijo 100ko po prehitevalcu, ko prehitevajo tovornjake.
Dodaten pas? ob tej gostoti prometa, ki stalno raste je samo dober vic.
Veliko držav uvaja hitre vlake, pri nas imamo vlake, ki bi lahko bili hitri, a ni infrastrukture. Si predstavljate tak vlak, ki bi prišel iz MB ali KP do Ljubljane v pol ure? To bi bil luksuz.
Pri nas že ne. Vožnja 130 km/uro je neuresničene želja vseh nas, ki se vozimo po avtocestah. Na gradbiščih je 80. Zaradi pregostega prometa, slabih avtocest in sredinske betonske ograje, ki zmanjšuje preglednost je potem dostikrat vmes še 100 km/uro. Tako je tudi v tunelih.
Še vedno se nabaše na šparavne švabe, ki vozijo 100ko po prehitevalcu, ko prehitevajo tovornjake.
Dodaten pas? ob tej gostoti prometa, ki stalno raste je samo dober vic.
Veliko držav uvaja hitre vlake, pri nas imamo vlake, ki bi lahko bili hitri, a ni infrastrukture. Si predstavljate tak vlak, ki bi prišel iz MB ali KP do Ljubljane v pol ure? To bi bil luksuz.
1
Prejšnja vlada je s svojimi uredbami, fantazijami in načrti posegla še globlje od tega kar je tovarišici Asti ušlo iz ust na tej seji.
Prebrskajet arhiv na Valu 202 za oddajo ''Zelena luč'' in poslušajte ''nasvete'' nekaterih prejšnjih državnih sekretarjev in ''strokovnih sodelvcev''. Narod se res ne zaveda v kakšne omejitve ter zablode smo eksponentno drveli, in še drvimo, vse pod krinko zelenega prehoda za vsako ceno.
Prebrskajet arhiv na Valu 202 za oddajo ''Zelena luč'' in poslušajte ''nasvete'' nekaterih prejšnjih državnih sekretarjev in ''strokovnih sodelvcev''. Narod se res ne zaveda v kakšne omejitve ter zablode smo eksponentno drveli, in še drvimo, vse pod krinko zelenega prehoda za vsako ceno.
1
@Reala
To se strinjam. Ampak pod Janšo ne bo nič drugače, ker ravno tako dela po navodilih UVL.
To se strinjam. Ampak pod Janšo ne bo nič drugače, ker ravno tako dela po navodilih UVL.
-1
@to že....
kako lahko trdiš da ne bo nič drugače ?
Ker ni bilo v preteklosti kaj dosti drugače ?
pa se zavedaš da so bile vse ti. desne vlade z dodatkom levih previrantov, ali pa Desusa ?
Ker se je ukrepe blokiralo z izsiljevanji pač ni bilo take razlike.
Tokrat levakov ni kot takih in videl boš razliko, ko boste vpili da tega in tega pa ne damo, zakaj drugače, vas bom spomnil na vaš pesimizem, češ nič ne bo drugače.
kako lahko trdiš da ne bo nič drugače ?
Ker ni bilo v preteklosti kaj dosti drugače ?
pa se zavedaš da so bile vse ti. desne vlade z dodatkom levih previrantov, ali pa Desusa ?
Ker se je ukrepe blokiralo z izsiljevanji pač ni bilo take razlike.
Tokrat levakov ni kot takih in videl boš razliko, ko boste vpili da tega in tega pa ne damo, zakaj drugače, vas bom spomnil na vaš pesimizem, češ nič ne bo drugače.
0
@to že....
Polagam upe na nekaj sprememb glede usmeritve, verjamem pa da zaradi omejitev EU drastično ne bomo spremenili smeri, verjetno bolj ublažili.
Ampak, kar pa je začrtala vladno-nevladna ekipa v prejšnjem mandatu, pa je bila pot v, milo rečeni, totalni totalitarizem glede svobodne izbire življenja in decentralizacije prebivalstva. Strokovni sodelavci prejšnje vlade so, pod všečnimi pretvezami o reševanju okolja, mobilnost oz. po njihovo željeno nemobilnost, peljali v smeri koncentracije prebivalstva z mehkimi metodami kot je koncentracija delovnih mest, kvazi ulaganje v javni promet, neinvestiranje v nove cestne povezave,... Za Slovenijo, nekoč lepo razpršeno poseljeno državo, bi to predsavljalo revolucijo glede nadaljnega urejanja periferije, saj bi z mehkimi metodami poskrbeli, da bi se ljudi skozi slabe cestne povezave in neekonomičnost, ter tudi nefleksibilnost dela, počasi skoncentriralo na obvljadljivo množico.
Primeri razmišljanja:
https://val202.rtvslo.si/podkast/apm/2932230/175161013
https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175178894
Skratka, kuhali so in nas še na mlačni vodi. Asta je le povedala v minuti, kaj se je načrtovalo zadnja leta in je medijska mašinerija lepo pripravljala teren leta in leta.
Polagam upe na nekaj sprememb glede usmeritve, verjamem pa da zaradi omejitev EU drastično ne bomo spremenili smeri, verjetno bolj ublažili.
Ampak, kar pa je začrtala vladno-nevladna ekipa v prejšnjem mandatu, pa je bila pot v, milo rečeni, totalni totalitarizem glede svobodne izbire življenja in decentralizacije prebivalstva. Strokovni sodelavci prejšnje vlade so, pod všečnimi pretvezami o reševanju okolja, mobilnost oz. po njihovo željeno nemobilnost, peljali v smeri koncentracije prebivalstva z mehkimi metodami kot je koncentracija delovnih mest, kvazi ulaganje v javni promet, neinvestiranje v nove cestne povezave,... Za Slovenijo, nekoč lepo razpršeno poseljeno državo, bi to predsavljalo revolucijo glede nadaljnega urejanja periferije, saj bi z mehkimi metodami poskrbeli, da bi se ljudi skozi slabe cestne povezave in neekonomičnost, ter tudi nefleksibilnost dela, počasi skoncentriralo na obvljadljivo množico.
Primeri razmišljanja:
https://val202.rtvslo.si/podkast/apm/2932230/175161013
https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175178894
Skratka, kuhali so in nas še na mlačni vodi. Asta je le povedala v minuti, kaj se je načrtovalo zadnja leta in je medijska mašinerija lepo pripravljala teren leta in leta.
0
Prehitevalni pas na AC bi moral biti samo za tiste hitrejše od 140, gornja recimo priporočena 180, tako bi se čas bivakiranja avtov na Ac skrajšal in povečala bi se pretočnost.
Na ac bi dobili poleg črtkane tudi neprekinjeno črto na strani voznega pasu, ta bi preprečevala prestopanje na prehitevalni pas in prehitevanje med tovornjaki.
Za prestop na prehitevalnega bi bila prekinjena črta samo nekaj 100 metrov naprej od uvoza na AC, kdor bi takrat pospešil na predpisano minimalno hitrost prav , kdor pa nebi naj pa vozi s tovornjaki.
Na ac bi dobili poleg črtkane tudi neprekinjeno črto na strani voznega pasu, ta bi preprečevala prestopanje na prehitevalni pas in prehitevanje med tovornjaki.
Za prestop na prehitevalnega bi bila prekinjena črta samo nekaj 100 metrov naprej od uvoza na AC, kdor bi takrat pospešil na predpisano minimalno hitrost prav , kdor pa nebi naj pa vozi s tovornjaki.
0
Prometna usmeritev vlade Roberta Goloba (1. 6. 2022–4. 6. 2026), je bila precej jasno usmerjena v premik prometnega sistema od odvisnosti od osebnega avtomobila proti železnici, javnemu prometu in drugim oblikam trajnostne mobilnosti.
Kaj je bil osnovni koncept?
Uradna politika trajnostne mobilnosti je bila zelo eksplicitna: država želi spodbujati hojo, kolesarjenje, javni prevoz in alternativne oblike mobilnosti ter omejevati osebni motorni promet. Pri občinskih prometnih strategijah je bil cilj celo izrecno opisan kot sprememba potovalnih navad in zmanjšanje obsega osebnega motornega prometa.
To pomeni približno takšno hierarhijo:
1. železnica in JPP
→ 2. hoja/kolesarjenje/drugi načini
→ 3. avtomobil tam, kjer je potreben, namesto avtomobila kot privzete oblike mobilnosti.
Zato je lahko nekdo iz takratne politike zelo resno govoril o tem, da rešitev prometnih težav ni vedno »dodajmo še en pas avtoceste«, ampak najprej zmanjšajmo število poti z avtomobilom oziroma jih preusmerimo drugam. To ni bila zgolj retorika ene osebe, ampak je bilo zapisano v uradnih prometnih politikah.
Ena izmed tez je bila tudi, da se problemov ne rešuje samo z dodatnimi cestnimi zmogljivostmi«, temveč se krepi javni promet (železnica).
Tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, sprejeta leta 2023, pravi precej jasno, da se železnica dolgoročno razvija v hrbtenico državnega prometnega sistema. Posebej se poudarja večji delež železnice pri potniškem prometu v širših mestnih območjih in povezovanje regij z javnim prometom. Hkrati pa dokument izrecno predvideva tudi prilagojene mobilnostne storitve za gorska in odmaknjena podeželska območja.
Je pa prostorska politika želela preprečevati nadaljnjo razpršeno poselitev in avtomobilsko odvisnost.
Obstajala je precej močnejša ideja o povezavi med prometom in prostorskim načrtovanjem, v smislu, da če ljudje živijo daleč od delovnih mest, šol, trgovin in storitev, morajo vsak dan opraviti dolge poti z avtomobilom.
Zato se problem ne rešuje samo tako, da zgradiš širšo cesto, ampak tudi tako, da dejavnosti in stanovanja bolj koncentriraš okoli urbanih središč, železniških postaj in vozlišč javnega prometa.
In še ena zelo zanimiva podrobnost: država je v tem obdobju celostno prometno načrtovanje opredelila kot način za »spremembo potovalnih navad« in zmanjševanje osebnega motornega prometa.
Kaj je bil osnovni koncept?
Uradna politika trajnostne mobilnosti je bila zelo eksplicitna: država želi spodbujati hojo, kolesarjenje, javni prevoz in alternativne oblike mobilnosti ter omejevati osebni motorni promet. Pri občinskih prometnih strategijah je bil cilj celo izrecno opisan kot sprememba potovalnih navad in zmanjšanje obsega osebnega motornega prometa.
To pomeni približno takšno hierarhijo:
1. železnica in JPP
→ 2. hoja/kolesarjenje/drugi načini
→ 3. avtomobil tam, kjer je potreben, namesto avtomobila kot privzete oblike mobilnosti.
Zato je lahko nekdo iz takratne politike zelo resno govoril o tem, da rešitev prometnih težav ni vedno »dodajmo še en pas avtoceste«, ampak najprej zmanjšajmo število poti z avtomobilom oziroma jih preusmerimo drugam. To ni bila zgolj retorika ene osebe, ampak je bilo zapisano v uradnih prometnih politikah.
Ena izmed tez je bila tudi, da se problemov ne rešuje samo z dodatnimi cestnimi zmogljivostmi«, temveč se krepi javni promet (železnica).
Tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, sprejeta leta 2023, pravi precej jasno, da se železnica dolgoročno razvija v hrbtenico državnega prometnega sistema. Posebej se poudarja večji delež železnice pri potniškem prometu v širših mestnih območjih in povezovanje regij z javnim prometom. Hkrati pa dokument izrecno predvideva tudi prilagojene mobilnostne storitve za gorska in odmaknjena podeželska območja.
Je pa prostorska politika želela preprečevati nadaljnjo razpršeno poselitev in avtomobilsko odvisnost.
Obstajala je precej močnejša ideja o povezavi med prometom in prostorskim načrtovanjem, v smislu, da če ljudje živijo daleč od delovnih mest, šol, trgovin in storitev, morajo vsak dan opraviti dolge poti z avtomobilom.
Zato se problem ne rešuje samo tako, da zgradiš širšo cesto, ampak tudi tako, da dejavnosti in stanovanja bolj koncentriraš okoli urbanih središč, železniških postaj in vozlišč javnega prometa.
In še ena zelo zanimiva podrobnost: država je v tem obdobju celostno prometno načrtovanje opredelila kot način za »spremembo potovalnih navad« in zmanjševanje osebnega motornega prometa.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
30.09.2026 ob 20:30