Zelo zanimive stvari daješ kle gor. Enkrat sem te vprašal, če si poklicni fotograf, pa si mi odgovoril da si amater.
Glede na to, imam občutek da si učitelj zgodovine ali neki tazga ali pa kak arheolog, če se ne motim. V glavnem je tvoje področje zgodovina. Se motim?
Glede na to, imam občutek da si učitelj zgodovine ali neki tazga ali pa kak arheolog, če se ne motim. V glavnem je tvoje področje zgodovina. Se motim?
0
motiš se
po poklicu sem prodajalec
fotografija, zgodovina sta le moj hobi
po poklicu sem prodajalec
fotografija, zgodovina sta le moj hobi
0
Resno?
Prodajalec? Verjetno prodajaš zgodovinske artikle? Znanje o tem imaš zelo široko, pa tud zanimivo/poučno pišeš.
Prodajalec? Verjetno prodajaš zgodovinske artikle? Znanje o tem imaš zelo široko, pa tud zanimivo/poučno pišeš.
0
Škoda res, da nisi kak profesor zgodovine, ker imaš veselje s tem. Učenci bi te tudi radi poslušali, ker zanimivo opisuješ stvari. Nisi v mladosti nikoli o tem premišljeval, da bi šel to študirati? Toliko enih talentov imaš, pa si izbral ravno trgovino. Kako to?
0
Kaj pa če bi šel zdej na šolanje za to? Res je škoda...........................
0
Avtor: pilot
Resno? Prodajalec? Verjetno prodajaš zgodovinske artikle? Znanje o tem imaš zelo široko, pa tud zanimivo/poučno pišeš.
ne, nikoli nisem prodajal zgodovinskih artiklov 🙂
prodajal sem barve, žaluzije, talne obloge, čistila
začelo se je, ko sem kupil svoj prvi aparat na film in sem želel vedeti kaj sem poslikal
in tako sem začel kupovati knjige o ljubljani, gradovih...
vedno pa sem oboževal hiše v ljubljani, ko sem prišel v mesto
0
Avtor: zanimivo opisuješ
Škoda res, da nisi kak profesor zgodovine, ker imaš veselje s tem. Učenci bi te tudi radi poslušali, ker zanimivo opisuješ stvari. Nisi v mladosti nikoli o tem premišljeval, da bi šel to študirati? Toliko enih talentov imaš, pa si izbral ravno trgovino. Kako to?nisem razmišljal o tem
trgovsko sem izbral, ker se je takrat zdela najlažja
pa takrat ni bilo govora o delovnih nedeljah
če bi vedel, da se bo nekoč moralo delati cele sobote, nedelje in praznike sigurno ne bi šel v to šolo
0
Avtor: pilot
Kaj pa če bi šel zdej na šolanje za to? Res je škoda...........................ne vem če ni malo pozno glede na to, da sem star 43 let
0
Me ful presenečaš.
Lohk bi bil turistični vodič, samo voljo je treba imeti, znanje imaš veliko, veseli te tud take stvari.
Lohk bi bil turistični vodič, samo voljo je treba imeti, znanje imaš veliko, veseli te tud take stvari.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Avtor: pilot
Kaj pa če bi šel zdej na šolanje za to? Res je škoda...........................ne vem če ni malo pozno glede na to, da sem star 43 let
Nobena stvar ni prepozna, so primeri, ki gredo tudi pri 50tih na faks. Sej itak bo treba delat skoraj do 70 leta, čez par let se bodo spomnili na podaljšanje delovne dobe. V tujini morajo nekateri delat tudi do 70 leta.
Delaj tist kar te ne veseli, pa ne boš nikoli delal. 😆 Tako kot jaz pilotiranje letala.
0
Avtor: pilot
Me ful presenečaš. Lohk bi bil turistični vodič, samo voljo je treba imeti, znanje imaš veliko, veseli te tud take stvari.
ja to bi blo fajn, samo angleščina je švoh 🙂
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Avtor: pilot
Me ful presenečaš. Lohk bi bil turistični vodič, samo voljo je treba imeti, znanje imaš veliko, veseli te tud take stvari.
ja to bi blo fajn, samo angleščina je švoh 🙂
Beri knjige, na youtubu so tudi brezplačni tečaji angleščine, pa tak. Če imaš voljo, ni problema. 🙂 Če se stare mamce učijo angleščino (hodijo na tečaje), boš pa tudi ti uspel pri tem. Pa menda ne govoriš samo po slovensk, verjetno tudi srbohrvaščino in ostalo.
0
trenutno berem angleške revije o fotografiranju (zraven imam slovar)
v šoli je bilo pa tako, da so rekli, da tisti, ki bodo zaključili zadnji letnik prav dobro ali odlično jim ne bo treba delati mature
in sem se odločil, da se bom naučil druge predmete, angleščino pa zanemaril
in tako sem imel angleščino 2
hrvaščino ne govorim, jo pa razumem
s Hrvaticami govorim slovensko, one pa z mano hrvaško
v šoli je bilo pa tako, da so rekli, da tisti, ki bodo zaključili zadnji letnik prav dobro ali odlično jim ne bo treba delati mature
in sem se odločil, da se bom naučil druge predmete, angleščino pa zanemaril
in tako sem imel angleščino 2
hrvaščino ne govorim, jo pa razumem
s Hrvaticami govorim slovensko, one pa z mano hrvaško
0
Odkrito povedano, da jaz nisem bil priden v šoli (nikoli nisem bil, pa tudi šprical sem dostikrat), sem bil bolj cvekar - stara sta men vedno rekla cvekar, imel sem tud popravca pa tak. Sedaj pa se šolam za pilota, in ker Adria zaposluje le tiste ki imajo faks, grem v tujino, saj znam aktivno angleško in nemško, delno pa tudi italijansko. Tako da mi jeziki ležijo. Po SŠ sem se zaposlil takoj v eni trgovini, čez par let je bilo divje zaradi pijače in zabave. Pa pizdarije sem imel skoz doma zaradi mojega kretenskega obnašanja. To je zdej zgodovina /sem se zresnil, ker to nikakor ne pelje - le v dno/, tako da je sedaj moje področje aviacija. To je CILJ!!!!!!!
In bo tudi tebi uspelo, verjemi mi! Če je meni, bo tudi tebi!
In bo tudi tebi uspelo, verjemi mi! Če je meni, bo tudi tebi!
0
Avtor: pilot
Odkrito povedano, da jaz nisem bil priden v šoli (nikoli nisem bil, pa tudi šprical sem dostikrat), sem bil bolj cvekar - stara sta men vedno rekla cvekar, imel sem tud popravca pa tak. Sedaj pa se šolam za pilota, in ker Adria zaposluje le tiste ki imajo faks, grem v tujino, saj znam aktivno angleško in nemško, delno pa tudi italijansko. Tako da mi jeziki ležijo. Po SŠ sem se zaposlil takoj v eni trgovini, čez par let je bilo divje zaradi pijače in zabave. Pa pizdarije sem imel skoz doma zaradi mojega kretenskega obnašanja. To je zdej zgodovina /sem se zresnil, ker to nikakor ne pelje - le v dno/, tako da je sedaj moje področje aviacija. To je CILJ!!!!!!!In bo tudi tebi uspelo, verjemi mi! Če je meni, bo tudi tebi!
obema bo uspelo 🙂
0
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
27.01.2016 ob 16:32
V 12. stoletju se je čaščenje apostola Jakoba starejšega širilo po Evropi in tako so na svetnikov god volili mestni svet, kmalu pa so postavili cerkev v romanskem slogu.
Leta 1383 se omenja kaplanija pri svetem Jakobu.
Leta 1494 so dobili gotsko cerkev svetega Jakoba avguštinci, ko so se zatekli z Gorice pred Turki. Cerkev so imeli do odhoda na Reko leta 1555. Takrat so samostan s cerkvijo prodali cesarju Ferdinandu, ki je samostan preuredil v Cesarski dvorni špital, ki je sprejemal v oskrbo tudi onemogle idrijske rudarje.
Leta 1511 je potres porušil cerkev in avguštinci so leta 1513 začeli zidati nov gotski prezbiterij, ki barokiziran stoji še danes, vendar so od zunaj še vidni gotski oporniki. Posvetitev temeljev je opravil ljubljanski škof Krištof Ravbar.
https://drscdn.500px.org/photo/97844815/m%3D900/722c0f5277a71913a96ddc009d660633
21. januarja 1597 so prišli v Ljubljano jezuiti z namenom zatiranja reformacije. S tem se šteje tudi rojstvo ljubljanske univerze. Staro cerkev so predelali in povečali ter pozidali nov samostan. V ta namen so odkupili 30 hiš za potreben prostor. Semenišče je stalo na vogalu Rožne in Zvezdarske ulice.
Leta 1598 je bil pri cerkvi svetega Jakoba ustanovljen JEZUITSKI KOLEGIJ, zibelka visokega šolstva v Ljubljani. Obsegal je STUDIA INFERIORA (nižja šola, sedaj nižja in višja gimnazija) ter STUDIA SUPERIORA (višja šola, ki je zajemala filozofski in bogoslovni študij). Temeljni kamen so položili 8. maja 1598.
Leta 1603 so dozidali nov kolegij, ker je bil avguštinski samostan premajhen. Naslednje leto pa so tu imeli že 6 letno gimnazijo, kjer so prirejali verske igre v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. Nekaj dni na leto pa so prirejali igre zunaj mesta le v slovenskem jeziku.
Prvega maja leta 1613 je škof Tomaž Hren blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. V kamen so položili srebrn in pozlačen kovanec z napisom, da sta za gradnjo največ prispevala nadvojvoda Ferdinand in žena Marija Ana ter začeli graditi novo cerkev, ki je bila zgrajena naslednje leto in 15. novembra 1615 je cerkev posvetil škof Tomaž Hren. Bila je prva cerkev italijanskega dvoranskega tipa s stenskimi slopi in svetlobnimi emporami nad stranskimi kapelami.
Leta 1669 so Kranjski deželni stanovi zaradi strahu pred kugo prizidali kapelo svetega Frančiška Ksaverija k cerkvi.
Leta 1682 so pred cerkvijo postavili Marijin steber v spomin na zmago nad Turki pri Monoštru leta 1664 po Valvasorjevem osnutku Kranjski deželni stanovi. Kip Marije je modeliral salzburški kipar Wolf Weisskircher, ulil pa kipar Krištof Schlag decembra 1681. Na podstavku so bile sohe svetega Jožefa, Leopolda, Ignacija Lojolskega in Frančiška Ksaverija.
Leta 1691 je potres močno poškodoval cerkev in kasneje še en potres leta 1699, kar je jezuite spodbudilo k prenovi cerkve.
Leta 1698 je nastal COLLEGIUM IURIDICUM LABACENSE, zasebno društvo juristov in obenem cerkvena bratovščina. Njihov namen je bil izpopolniti vseučiliški pravni študij. Vsako leto maja so imeli slovesnost v spomin zavetnika pravnikov svetega Ivona. Ives Hélory je bil kanonist v 13. stoletju v Bretaniji.
Med leti 1699 – 1701 so cerkev prezidali v baročnem stilu, kar je pomenilo začetek velike baročne prenove mesta. Glavni oltar cerkve je izdelal Robba.
Leta 1773 je papež Klemen XIV razpustil jezuitski red, skrb za njihov verski zaklad pa je prevzela vlada.
Leta 1774 je izbruhnil požar v Krakovem , ki je tudi uničil jezuitski kolegij, ki so ga kasneje podrli. Cerkev pa je ostala brez strehe.
Leta 1775 je deželni glavar Marij Josip grof Auersperg ukazal streho popraviti, kolegij pa podreti.
Leta 1819 se trg imenuje Svetega Jakoba trg.
Leta 1844 je znamenje že močno propadlo, zato so ga podrli. Marijino bronasto soho so shranili v cerkev za 26 let.
Leta 1870 so Marijin steber obnovili, zamenjali kipe na podstavku ter postavili steber na novo mesto ob cerkvi. Kipe so zamenjali s štirimi ljubljanskimi patroni. Ti so sveti Nikolaj, Jakob, Peter in Janez Krstnik.
Po potresu leta 1895 so znižali poškodovana cerkvena zvonika do cerkvene strehe in postavili 65 metrov visok nov zvonik, ki je najvišji v Ljubljani.
Leta 1926 je Plečnik uredil trg. Postavil je vodnjak namesto nekdanjega, ki je stal sredi samostanskega dvorišča. Trg so ogradili s kroglami iz umetnega kamna. Zasadili so nizke javorje, z visokimi topoli pa so zastrli fasado jezuitske cerkve.
Leta 1937 so zaradi dotrajanosti steber podrli in po načrtih arhitekta Plečnika leta 1938 postavili prenovljen steber. Marijo so postavili na 9,5 metrov visok steber iz podpeškega kamna. Vertikala Marijinega znamenja se navezuje na Zoisovo piramido.
https://drscdn.500px.org/photo/97931023/m%3D900/8095dd10bd55e4ee46a4d5c27698dfb6