Kdo ima dostop do te knjižnice? Samo duhovščina ali tudi ljudstvo? In kakšna literatura je v njej?
Zanimivo, da ima duhovščina isti koren kot duh, duša je pa že malenkost oddaljena.
Zanimivo, da ima duhovščina isti koren kot duh, duša je pa že malenkost oddaljena.
0
Sem mislila, da če je bila javna leta 1710, oz. 1701 - ni povsem jasno, ni nujno da je javna tudi danes. Se opravčujem, ker sem si drznila vprašati. Drugič bom raje tiho.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
22.07.2016 ob 18:28
9. maja 1708 so položili temeljni kamen za semenišče po načrtu arhitekta Carla Martinuzzija. Gradbeni odbor je vodil dekan Akademije operozov, po njegovi smrti pa Jurij Andrej Gladič.
Na zemljišču so tu prej stale tri hiše stolnega kapitlja v katerih so stanovali stolni vikarji in leviti. Poleg sta stali še stanovanjski hiši magistrata za stolnega cerkovnika in organista, ki je bil tudi učitelj. Na zemljišču vzhodnega dela semenišča pa je bilo kopališče v kapiteljski lasti. Na severni strani ob obzidju je bilo mestno skladišče Zeughaus, orožarna ter skladišče stavbnega in mostnega lesa.
Od leta 1708 do leta 1710 so gradili del semenišča v kateri je prva javna znanstvena knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1701, medtem ko se v Akademiji operozov za njeno ustanovitev zavzeli že leta 1693. Arhitekt Carlo Martinuzzi si jo je zamisli kot samostojno stoječo stavbo. Šele leta 1721 jo je baročni slikar Giulio Quaglio baročno poslikal, leta 1725 pa jo je mizar Josip Wer opremil z baročno opravo. Tako je bil uradni začetek knjižnice šele leta 1725.
Leta 1714 je bil dokončan portal Luke Misleja in njegove delavnice. Giganta je izklesal v Mislejevi delavnici delujoči Angelo Pozzo. Giganta kot Herkul odeta v živalsko kožo nosita portal, medtem ko je oglavek spaka z rogom izobilja na vsaki strani, na vrhu portala pa je genij, ki kaže napis VIRTUTI ET MUSIS ali KREPOSTIM IN MUZAM.
Leta 1717 so najprej zgradili zahodni in deloma južni del semenišča. Jeseni so se v zavod vselili prvi učenci.
Od leta 1756 do leta 1758 so gradili del stavbe, ki je bila namenjena za stanovanja ostarelih duhovnikov za katere sta bratovščini svetega Križa in svetega Filipa Nerija zbirali prispevke in odkupili kapiteljsko pokopališče. Po generalnem vikarju in voditelju Karlu Peeru so ta del poimenovali Peerov trakt, ki je bil delo ljubljanskega stavbarja Zulianija z lepim dvoriščem in baročnim pročeljem.
Leta 1772 je bilo semenišče dokončano.
Leta 1894 so z dozidavo vmesnega trakta v zahodnem delu povečali knjižnico in v nove prostore prenesli novejši del knjižnice iz baročne dvorane.
Leta 1937 so spet razširili knjižnico.
Leta 1959 so v kleti uredili pokrito tržnico.
https://c2.staticflickr.com/2/1588/24752499840_400d81b4ab_b.jpg