Kaj se vi spomnite, ko ste bili otročiček?
Jaz zelo malo, čeprav danes psihologi zatrjujejo, da je vseee pomembno v prvih mesecih življenja.
Jaz se ne spomnim nič tja do drugega leta. Lahk so delali z manio karkoli - nimam pojma.
Moj prvi spomin mi seže pri zdravnikih. Kako me mami lahko pusti pri zdravnikih , me sleče, da me špikajo. Samo se ne spomnim bolečine injekcije.
Samo ta strah, Itak je šlo za cepljenje. 🙁
Pa strah me je bilo stranišča. Iz kahlice (ali plenic) na stranišče. Vedno so me mogli držat za roko, da nam padla v luknjo. 🙂
Kar se pa vrtca tiče. Nč se ne spomnim, kako so me vozili. Niti kako smo se igrali.... kaj jedli.... nimam pojma.
Spomnim se še... za novo leto.... da je prišel dedk mraz in prinesel darila.... in sva se z bratom jokalalaaaaaaaaaa s krookodiljimi solzami.
"Zakaj naju ni počakal Zakaj naju nista zbudila?!"
In sploh nisva marala daril.
Sploh ni bilo veselja. Ena sama žalost. Pa kaj, če je še 1000 otrok. Čist komot bi se pri pri naju ustavil -...… ja 😛
Spomnim se še... za novo leto.... da je prišel dedk mraz in prinesel darila.... iPa kaj, če je še 1000 otrok. Čist komot bi se pri pri naju ustavil -...… ja 😛
Tipična vedenjska motnja.
Ego natripan s strani starcev.
Pa kaj, če je še 1000 otrok, zakaj nisem JAZ?
Takšna si še sedaj Kiny.
RAZVAJEN PAMŽ.
Spomnim se še... za novo leto.... da je prišel dedk mraz in prinesel darila.... in sva se z bratom jokalalaaaaaaaaaa s krookodiljimi solzami.
"Zakaj naju ni počakal Zakaj naju nista zbudila?!"
In sploh nisva marala daril.
Sploh ni bilo veselja. Ena sama žalost. Pa kaj, če je še 1000 otrok. Čist komot bi se pri pri naju ustavil -...… ja 😛
Eno samo življenje. Najprej tuš. Se počutiš kot ptica...…. brez kril. 🙂 Pol pa kava, kosmiči.... klobasa - kar komu paše. In veselo z nasmehom v nov dan.
Dons sem eni starki pomagala zmetat drva v drvarnico. Po moje bom jutr cela trda v križu 😛 .
Eno samo življenje. Najprej tuš. Se počutiš kot ptica...…. brez kril. 🙂 Pol pa kava, kosmiči.... klobasa - kar komu paše. In veselo z nasmehom v nov dan.
Dons sem eni starki pomagala zmetat drva v drvarnico. Po moje bom jutr cela trda v križu 😛 .
Vemo ja, da prideš spod tuša kot ptica in tudi zakaj 😛
Eno samo življenje. Najprej tuš. Se počutiš kot ptica...…. brez kril. 🙂 Pol pa kava, kosmiči.... klobasa - kar komu paše. In veselo z nasmehom v nov dan.
Dons sem eni starki pomagala zmetat drva v drvarnico. Po moje bom jutr cela trda v križu 😛 .
Vemo ja, da prideš spod tuša kot ptica in tudi zakaj 😛
11.10.2018 ob 20:17
Jaz zelo malo, čeprav danes psihologi zatrjujejo, da je vseee pomembno v prvih mesecih življenja.
Jaz se ne spomnim nič tja do drugega leta. Lahk so delali z manio karkoli - nimam pojma.
Moj prvi spomin mi seže pri zdravnikih. Kako me mami lahko pusti pri zdravnikih , me sleče, da me špikajo. Samo se ne spomnim bolečine injekcije.
Samo ta strah, Itak je šlo za cepljenje. 🙁
Pa strah me je bilo stranišča. Iz kahlice (ali plenic) na stranišče. Vedno so me mogli držat za roko, da nam padla v luknjo. 🙂
Kar se pa vrtca tiče. Nč se ne spomnim, kako so me vozili. Niti kako smo se igrali.... kaj jedli.... nimam pojma.