PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

se kdo spozna na star denar in obveznice?


leskova mast :: 11.01.2022 ob 15:13
Imam:
1) 1000 dinari, srpskih dinara, beograd, maj 1942.
Zgleda kot velik bankovec. Na levi je slika sedecega delavca s predpasnikom s kladivom na tnalu, na desni sedi predica v narodni nosi. Po obrobju so narisani sadezi in koruza v rumeno-rjavo-zelenih tonih. Red lepa slika. Na drugi strani na levi stoji kmetica v narodni nosi in opankah z motiko na rami, pred njo oven, ovca in dojeca se ovca, na desni kmet v srbski (domnevam) narodni nos, ki seje seme. Enake barve

2)Dve sto dinarjev. Obveznica, izdana Beograd, 1. julij, 1950. Imam dve, ena je serija E, druga B, vska ima spodaj napisano 1/5.

3)Praemien - Obligation auf Uberbringer Zehn Francs (Dinars) Gold. Napis se ponovi se v cirilici in v francoscini
V podnaslovu pise: V cirilici pise obveznica sa pogocima
Praemien-Anleihe der koenigl. Serbischen Regierung von Zehn Millionen Francs (Dinars) Gold eingethalt in eine Million Praemien-Obligationen a Zehn Francs (Dinars) (Zehntausend Serien a Einhundert Numern) emittirt ?ant den Gesetze vom 29. April (2. Mai)1888. Pod vsakim napisom v teh jezikih je spodaj se veliko drobnejsega teksta.Vse skupaj ima ornamentalno obrobo, podobno zlati barvi.
Na levi strani je kot odrezek, ampak v enem kosu. Na njem je kolek za 7 kron ce zig z napisomL KK Central Stempelamt Wien.
Na zadni strani je spet veliko teksta v nemscini, cirilici in francoscini in dve tabeli z letnnicami in stevilkami. Zgleda, kot da predstavljajo vsoto izplacila na dolocene datume. Zadnji datum je v obeh tabela leto 1953. Ena tabela se imenuje Tilgangsplan/ Plan o izvlacenju pogodaka. Druga tabela Verlosungsplan/ Plan za otplacevanje.

Ali je kaj od tega kaj vredno in ali se kaj od tega da vnovciti? Oziroma, kje bi to lahko zvedela?
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:08
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:10
Ali taka?
Odpri sliko ➜
leskova mast :: 11.01.2022 ob 16:12


Ta, ta prva.
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:19


Ta, ta prva.

Obveznica temelji na zlati podlagi, torej v vrednosti zlata po ceni takratnega nakupa + donos, ne verjamem, da je sploh kaj vredna, tistih 1000 dinarjev ni vredno nič razen morda numizmatično kar pa sumim saj so tiskali takrat to v milijardah kosih.
Inflacija je izničila vse vrednosti takratnega denarja še v 90 letih so imeli srbi dnevno več 100% inflacijo in so tiskali papirnati dinar v apoenih po 100 milijonov dinarjev, sliši se veliko samo z enim takim nisi mogel plačati niti mesečne porabe elektrike.
leskova mast :: 11.01.2022 ob 16:22
Hvala. Potem ne bom instantna milijonarka. Sem upala, da se nabirajo kaksne obresti. Ampak zakaj je bilo stempljano na Dunaju?

Tistih 1000 dinarjev zgleda kot bankovec, ni isto kot ta velika plahta obveznice.
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:25
Hvala. Potem ne bom instantna milijonarka. Sem upala, da se nabirajo kaksne obresti. Ampak zakaj je bilo stempljano na Dunaju?

Tistih 1000 dinarjev zgleda kot bankovec, ni isto kot ta velika plahta obveznice.

Si predstavljam kako zgleda, so imeli Italijani ogromen bankovec za (ne vem točno) 10 000 lir in je bil velik kot manjša brisača, za v denarnico si ga moral nekajkrat prepognit.
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:27
Hvala. Potem ne bom instantna milijonarka. Sem upala, da se nabirajo kaksne obresti. Ampak zakaj je bilo stempljano na Dunaju?

Tistih 1000 dinarjev zgleda kot bankovec, ni isto kot ta velika plahta obveznice.

Obveznice imajo tudi rok izplačil in mislim, da je ta že pred desetletji potekel
leskova mast :: 11.01.2022 ob 16:29
Za take ogromne bankovce se nisem slisala. Ta obveznica na sliki je po velikosti blizu A3 formatu. bankovec za 1000 din iz leta 1950 je vecji od obicajnih, a manjsi kot pol A4 formata.
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:30
Tiskano na Dunaju, ker Jugoslavija dolgo ni imela lastne tiskarne denarja, šele mnogo kasneje so ustanovili tiskarno, ki je bila na Topčiderju v Beogradu.
leskova mast :: 11.01.2022 ob 16:31
Ja, zadnja letnica na zadnji strani je 1953. Verjetno je bil potem to zadnji rok za izplacilo.
leskova mast :: 11.01.2022 ob 16:33
Ampak ta ta velika obveznica s tvoje slike je se iz leta 1888. Dolgo pred Kraljevino Srbov, Hravtov in Slovencev. Kaksna drzava so bili, ce se svojega denarja niso sami tiskali. A ni to en od pogojev za suvereno drzavo?
leskova mast :: 11.01.2022 ob 16:39
Ampak je si ti dinarji z obveznice v zlatu, kaj ni to teza tega denarja v zlatu? To bi pa ze nekaj malega naneslo.
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:42
Ampak ta ta velika obveznica s tvoje slike je se iz leta 1888. Dolgo pred Kraljevino Srbov, Hravtov in Slovencev. Kaksna drzava so bili, ce se svojega denarja niso sami tiskali. A ni to en od pogojev za suvereno drzavo?

Ne ni pogoj lastna tiskarna tudi € ne tiskamo sami v bistvu jih skoraj nobena država v EU kot vem ne tiska sama, za tiskanje in kovanje je več lokacij oz se tiska in kuje v različnih državah po naročilu EU monetarne komisije in ves denar je enak razen v drobižu ima lahko vsaka država hrbtno stran kovanca nek svoj znak, emblem itd
Nismo ZDA, ki dnevno mimo mednarodnega denarnega nadzora tiska dnevno milijardo dolarjev brez neke podlage.
vednonesramen :: 11.01.2022 ob 16:50
Ampak je si ti dinarji z obveznice v zlatu, kaj ni to teza tega denarja v zlatu? To bi pa ze nekaj malega naneslo.

Piše vsota vrednosti glede na ceno zlata in ne vrednost v gramih oz unčah zlata, če bi bila obveznica v vrednosti takratnih 10 unč zlata bi bila seveda, če bi še veljala bila danes vredna toliko kolikor na trgu stane 10 unč zlata 1 unča=31,10gr trenutna povprečna cena nakupa 1600€ za unčo

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.