Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
21.02.2016 ob 16:14
Leta 1575 je omenjena kot GASSE BEIM SALITINGER, leta 1586 pa kot SALITENGARIJI GASS.
Leta 1754 so jo preimenovali v SALENTIGERJEVO ULICO, leta 1787 pa v ERLANDERJEVA GASA (Selendergasse), kasneje pa v SALENDROVA ULICA.
Najverjetneje je ime nastalo iz besede ZULÄNDER. Tako so rekli priseljencem pristaniškim delavcem na Bregu, ki so tu stanovali. Ti so dovažali les, pesek po vodi. Poleg tega so popravljali mostove, mline ter prevažali funkcionarje k razdeljevanju sena na travnikih ob Ljubljanici. Njihove glavne dolžnosti pa so bile varovanje Vodnih vrat, nadzor nad drvmi in lesom pripeljanim po reki v mesto, obveščanje mestnega blagajnika o prispetju lesa in drv po reki…
Poleg njih so tu stanovali tudi Nizozemci iz pokrajine Zeeland. To so bili strokovnjaki, ki so jih poklicali na pomoč pri osuševanju barja. Dejali so jim SEELÄNDER. O njih je znan rek:
Bog je napravil morje, Nizozemec pa obale.
Leta 1949 so pri kopanju temeljev za Kemijski in Biološki inštitut SAZU našli nekropolo z grobovi pripadnikov kulture žarnih grobišč iz drugega tisočletja pred našim štetjem. V grobu svečenice iz druge polovice 13. stoletja so našli ostanke železnega nakita, ki je najstarejši pojav te kovine v srednji Evropi. Poleg tega so našli tudi stekleno jagodo, ki je eden najstarejših steklenih evropskih izdelkov.
VIR: Kopriva Silvester, LJUBLJANA SKOZI ČAS, Borec 1989