☕ S kakšnimi občutki se vračate v domači kraj?

brez posebnih obcutkov, rad grem v domaco cerkev, na britof, drugace pa odtujeno, to ni vec kraj kot sem ga poznal...tk da....vse se spremeni

Zelo rada se vračam

Zelo rada grem v rodni kraj moje babice, občutki pa so taki, da si zaželim da bi jo še enkrat objela in ji rekla kako rada sem jo imela in jo imam še danes. Kmečko okolje je zame drugi svet, a nimam slabih občutkov. Spomni me na moje otroštvo in kako sem preživljala šolske počitnice na vasi. Kmečka opravila ... Da bi se samo za en dan vrnila v tisto obdobje ...

Dokler so bili starši, tete, žive, je bilo lepo, srečanja, obiski...Sedaj ko jih ni več, pa ni isto, smo se med bratranci in sestričnami kar nekak odtujili. Grem na grobove in domov. Ko se vračam v rodni kraj čutim eno veliko praznino. Enkrar smo bili zunaj, na igriščih, ljudje zunaj okoli hiš. Greš po vasi in ni žive duše.

Z lepimi občutki.

Že dolgo nisem bila tam, saj smo se že v mojem otroštvu preselili drugam.
Staršev pa tudi nimam več, oba sta prezgodaj odšla s tega sveta.

Včasih sem nerada hodila, no, vsaj ne z veseljem. Sedaj kar gre, sem se nekako privadila.

Nerada grem, skoraj prisiliti se moram in umiriti, da grem k svojim sorodnikom, s katerimi ne najdem vzajemnega stika.
Samo govor o tem, kaj kdo ima, kako je nekdo vse nakupil, rada bi rekla, da naj tudi sami delajo tako kot drugi, če jim je to všeč, pa bi bila zamera.

Tu sem doma, tu je moj dom, tu je del mene, del mojega srca.
Del pa v mojem rodnem kraju. Staršev ni že dolgo več, prehitro so odšli, so le poti spomina.
Srečanja s sorodniki in prijaznimi sosedi. Lepo a boleče. Starejši si bolj pogrešaš starše. Tudi jaz najdem mir v prelepih vaških cerkvicah.

Jaz kar živim v rodnem kraju, zgradila sva hišo , kasneje so prišli otroci in mi je všeč tu kjer smo. Dobro se počutim v domačem kraju.

Zelo lepo. Vedno sem jokala ,ko sem šla od tam, še zdaj razmišljam da bi se vrnila....

ko sem se s športmim kolegom, ki sem ga slučajno srečal v tehnični trgovini pogovarjala, kje so fantje s katerimi smo trenirali..., je rekel, da enega ni več..., v trenutku sem ostal brez sape od presenečenja.., to je tisto najhujše kar lahko slišiš v rojstnem kraju.., vsakega, ki ga vidim iz moje generacije in tudi starejše sem pa vesel, čeprav se prej nismo razumeli..., dober filing, ko si izmenjaš par besed..., to so ljudje, ki vsaj približno poznajo zgodovino te osebe s katero se pogovarjajo..

@odseljena
Jaz sem iz Zasavja, ta regija in folk mi gredo na na bruhanje.

Men je vračanja tak tak no. Sam kraj mi je res lep, prekrasn. Folk pa malo manj. Smo pa z družino dobr povezani. Sam raje pridejo oni k men😆

Še vedno najraje nabiram gobe tam kjer sem odraščal. Je pa res , da zelo redko, morda enkrat, največ trikrat v enem letu. Saj ne, da ne bi poznal tu kjer živim gozdov in nabiral. Ampak je nek drugačen filing poln spominov. Ne znam povedat z besedami.

@Viharni jezdec
Sm študirala prej.. vedno mi bo pa gozd tam doma doma najboljši. Tu kjer sm zdaj je super, samo se prav opazim kak primerjam in zmer hvalim gozd iz otroštva pa tut zdaj zmer gremo na šetnjo tam v gozd..

Nekaj sentimenta je. Spomini so še živi. V marsičem pa to ni več to. Je le več deset let mimo. Se pa, tako pod črto, rad vračam - tako v BiH, kot v Slovenijo.

Človek postane kar malo čustven, ko bere vaše zgodbe. Toliko različnih življenskih okoliščin.

Jaz sem malo mlajši od vas in se še vedno družimo s kar nekaj frendi iz vrtca, celo življenje smo že skupaj. Velikokrat se po nekaj pijačah v mestu vrnemo v domače naselje na zadnje pivo in viski ter ponavadi tam še koga srečamo.

Res je, da je veliko starejših krajanov že odšlo na drugi svet, priselilo se je veliko novih ljudi, ki jih ne poznam. Pogrešam nekaj tistih starih fotrov, ki so bili face, s katerimi smo ga med vikendi pili od mladih nog in igrali poker, fuzbal, pikado, biljard, navirali na max vse od Cece do Metallice, kadili White Widow…

Glede frendov, so nekateri odšli v tujino, z nekaterimi sem izgubil stike, ker so se razselili po Sloveniji, spet drugi so copate, ki morajo biti doma. Lepo pa je, da nas je od naše ekipe ostalo kar dosti, ki se še vedno redno družimo.

Kake dva tedna nazaj sem eno soboto z dvema frendoma šel na nekaj pijač po mestu, okoli 10-ih smo odšli v ‘’domačo kafano’’. Tam smo srečali še dva frenda in ko je kelnerca zaprla kafič smo vzeli še dve gajbi pira in dva viskija ter se družili na terasi kafane dokler se ni zdanilo. Ko smo skupaj so filingi enaki, kot so bili pred dvajsetimi leti, kot da se ni nič spremenilo. Res pa je, da so debate bolj v smislu šihta, zdrave prehrane, treningov, pa do obujanja spominov iz hiše ljubezni v Avstriji, kazinojev in hiš ljubezni v Gorici in Trstu ter bedarij, ki smo jih počeli od obale, do Zagreba, do Bleda, do Graza...

In tudi danes sem z dvema frendoma šel na nekaj pijač po mestu in na zadnji dve pijači v našo kafano. Prav fajn smo se imeli. Čista relaksacija in zajebancija s frendi. Še vedno je kul v domačem kraju.

@Soviet Power Supreme Sem vedel, da bo viski, takoj ko sem videl vzdevek. Nisem tako daleč bral, je tudi špranjica vključena? 😁

Milanće

Prosim ne pokvari vsake teme ti zagrenjeni, pokvarjeni, nikoli vzojeni cepec brez osnovnih civilizacijskih manir. Obnašaš se kot mešanec med jamskim človekom s preganjavico in neandertalcem okuženim s steklino.

Tu so lepo starejši od mene zapisali kakšne občutke imajo, ko se vrnejo v domač kraj ali vas in koga ali kaj pogrešajo, jaz pa sem iz perspektive mlajšega od njih zapisal svoje občutke in dogodivščine ob vračanju v domač kraj. Lepo je prebrati zgodbe dveh različnih svetov oz. generacij in pogledov na življenje v različnih obdobjih.

"Domači kraj" je za vogalom. Fajn občutki, srečam znance... vse se zdi enako, le malo spedenano.

@rok-1

Ignor.

Forum zapret!

Ali rok-1 dom ignorira ali se rad vrača.
Vsekakor nas je nekaj takih, ki ohranjamo lepe spomine, a se neradi vračamo v hišo svoje mladosti.