Zgleda, da je Slovencem počasnost v krvi. Zdaj me več ne čudi, da so avtoceste gradili toliko časa.
Kakšna fotografska ilustracija bi se prilegla. Stavbe muzeja, Križank in gradu Podturn z lokacijami vred.
Kakšna fotografska ilustracija bi se prilegla. Stavbe muzeja, Križank in gradu Podturn z lokacijami vred.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
29.06.2016 ob 16:37
4. julija 1821 je škof Avguštin Gruber na podlagi načrtov in statutov muzejev v Pragi, Brnu in Gradcu predlagal naj se muzej ustanovi.
15. oktobra 1821 so deželni stanovi sprejeli sklep o ustanovitvi domovinskega muzeja.
29. julija 1822 je Kmetijska družba prevzela upravo muzeja in na Dunaj poslala prvi seznam muzejskih zbirk s prošnjo, da bi bili potrebna denarna pomoč in zaposlitev vsaj enega uslužbenca. Dvorna pisarna je odgovorila, da ni zadržkov glede prošnje in ustanovitve muzeja.
15. februarja 1823 je guverner in predsednik deželnih stanov J.C. Schnidburg s posebnim letakom pozval prijatelje znanosti k nabiranju predmetov za muzej.
1. julija 1823 je Kmetijska družba predlagala naj zgradijo novo stavbo ali muzej namestijo v grad Podturn ali v Križanke.
14. novembra 1823 so na muzej prepisali do takrat prispela sredstva za postavitev spomenika Ljubljanskemu kongresu.
8. junija 1826 je »njegovo veličanstvo z največjo odločnostjo odobrilo namero kranjskih stanov ustanoviti Deželni muzej«.
13. junija 1828 je gubernij opozoril stanove, da je vojska izpraznila grad Podturn in da nima nič proti načrtu muzejske preselitve, vendar do selitve ni prišlo.
4. oktobra 1831 je bilo slovesno odprtje muzejskih zbirk v pritličju liceja, vendar so leto kasneje ugotovili, da je licej zaradi vlage neprimeren za muzej.
3. januarja 1881 je kustos Karel Dežman izdelal program za nov muzej z osnutkom stavbe. Upravnik Kranjske hranilnice dr. Jože Zupan je zagotovil, da bo hranilnica prispevala polovico stroškov za nakup zemljišča, izgradnje in notranje opreme do zneska 100.000 goldinarjev pod pogojem, da bo Kranjska pridobila soglasje cesarja, da se bo gradnja začela do 10. Maja 1890 ter da se bo muzej imenoval Rudolfinum po princu Rudolfu. Deželni zbor je ponudbo in pogoje sprejel ter odobril porabo izkupička pri prodaji liceja in dodal še nekaj svojega denarja.
14. julija 1883 je cesar Franc Jožef I. ob 600 letnici priključitve Kranjske položil temeljni kamen za muzej.
Leta 1885 so končali zidarska dela muzeja v novorenesančnem ter novoromanskem slogu. Sohe so bile izdelane v dunajski klesarski zadrugi pod vodstvom mojstra Vossa, ki so jih leta 1939 zaradi poškodb spravili na varno. Leta 1979 so jih obnovljene vrnili na staro mesto.
2. decembra 1888 so po notranji ureditvi odprli muzej RUDOLFINUM.
Leta 1920 so Rudolfinum preimenovali v NARODNI MUZEJ.
12. januarja 1923 se je Etnografski muzej Slovenije osamosvojil.
8. maja 1944 se je Prirodoslovni muzej Slovenije osamosvojil.
Med 2. svetovno vojno je bila v muzeju postojanka varnostne obveščevalne službe VOS in skladišče orožje ZALOŽBA, ki ju okupator ni odkril.