☕ Rožnik

Leta 1453 je bila na Rožniku hiralnica ali bolnišnica za gobavce.

V 15. stoletju se omenja z imenom ROSENPACH. Omenja se tudi, da naj bi bili na pobočju vinogradi.

Ker je v 16. stoletju razsajala kuga so mnogi meščani zapustili mesto in si postavili hišice v okolici mesta in na Rožniku.

Med leti 1910 – 1917 je na Rožniku živel Ivan Cankar.



MARIJINA CERKEV

Med leti 1444 in 1461 je bila zgrajena gotska cerkev na mestu, kjer je bila kapelica posvečena Marijinemu obiskovanju.

Leta 1526 so morale cerkve oddati dragocenosti za vojno proti Turkom. Ta cerkev bi morala prispevati bakren kelih in 3 funte vinarjev, vendar so ji kasneje pri rekviziciji kelih vrnili.

Leta 1740 so dotrajano cerkev podrli in začeli graditi novo cerkev v baročnem slogu, ki so jo dokončali leta 1746.

Leta 1785 je bilo odrejeno, da se cerkev zapre, premoženje pa izroči šempetrski cerkvi. Vzrok za opustitev cerkve na Rožniku je bil, ker cerkvi ni pripadala nobena vas. Prodane so bile vse nepremičnine razen cerkve.

Leta 1786 so cerkev na zahtevo prebivalcev in darovalcev odprli.

Leta 1809 je bila cerkev med boji Francozov za Ljubljano močno poškodovana.

Leta 1814 so po odhodu Francozov cerkev popravili. Za bogoslužje so skrbeli frančiškani, ker so jo po odhodu Francozov šteli za svojo, ker je stala na zemljišču občine Glince, ta pa je bila v frančiškanski fari.

Leta 1823 so cerkev temeljito obnovili.

Leta 1836 je cerkev z odlokom ilirskega gubernija na predlog knezoškofa Wolfa in z dovoljenjem šempetrske župnije postala podružnica frančiškanske župnije.

Leta 1887 je Feliks Toman napravil novi glavni oltar iz istrskega marmorja.

Leta 1896 so po potresu cerkev obnovili.

Leta 1964 so cerkev obnovili in vanjo napeljali elektriko.