Černe je umrl 4. avgusta 1848 v bitki za Milano:
Na cesti stoji še ena sovražna baterija, ki jo varuje cela stotnija.
Najprej ustrelijo in konji leže po tleh.
Nato jo udero z bajonetom naprej.
Prvi je junak iz Anfo, ki se je bil vrnil iz Ljubljane na laško bojišče, desetnik Černe.
Že je blizu topov, tu ga zadene krogla.
Smrtno je ranjen.
Umirajoč zakliče tovarišem:
Naprej !
Spominjajte se me !
Na cesti stoji še ena sovražna baterija, ki jo varuje cela stotnija.
Najprej ustrelijo in konji leže po tleh.
Nato jo udero z bajonetom naprej.
Prvi je junak iz Anfo, ki se je bil vrnil iz Ljubljane na laško bojišče, desetnik Černe.
Že je blizu topov, tu ga zadene krogla.
Smrtno je ranjen.
Umirajoč zakliče tovarišem:
Naprej !
Spominjajte se me !
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
20.07.2017 ob 14:36
Ob jezercu Lago d´Idro, skozi katero teče reka Chiese, blizu tirolsko laške meje je kraj Anfo.
Tu je bila majhna na pol razpadla utrdba na pečini Rocca d´Anfo.
Imela je važno nalogo zapirati pot po dolini Chiese proti severu.
V tej utrdbi je poveljeval straži desetnik Matija Černe iz Dolnjega Logatca in je bil star 28 let.
Straža je obstojala poleg poveljnika še iz enega poddesetnika in 16 prostakov 12. stotnije.
20. MAREC 1848
Od drugod je prišlo nekaj upornikov.
Pridružili so se jim prebivalci kraja Anfo.
Krajevni poveljnik in laški stotnik je prestopil k upornikom.
Če bi krajevni poveljnik na svojo stran pridobil Černeta bi bila pot po dolini Chiese na Tirolsko zaprta.
Krajevni poveljnik je Černetu obetal vse mogoče za svoje namene, a v kranjskem junaku je živela živa zvestoba Slovencev.
Hrast se maje in hrib,
zvestoba Slovencev ne gane.
Raje umreti,
kakor pa sramotno prelomiti prisego cesarju.
V odgovor je Matija Černe pripravil vse potrebno za obrambo.
23. MAREC 1848
Na vse zgodaj v jutro je pridrla četa upornikov pred trdnjavo.
Vrata trdnjave so bila zaprta.
Uporniki so povsod videli nase namerjene puške.
Uporniki so poslali odposlanca bliže do vrat.
Dolgo je govoril Lah.
Pripovedoval je, da so se Avstrijci povsod udali, da so vse utrdbe v rokah laških patriotov, ki tudi Černetu in njegovi posadki ponujajo prost odhod.
Mirno je Kranjec poslušal govorjenje.
Ko je Lah končal, mu je Černe brez besedi z roko pokazal, naj se hitro izgubi, če noče dobiti svinca med rebra.
Uporniki so se nato razkropili, kajti bali so se ob belem dnevu naskočiti utrdbo.
Černe je uvidel, da cele utrdbe po noči, ne bode mogel braniti s svojimi 16 možmi.
Ukazal je zapustiti spodnji del in se je umaknil v zgornji del, ki je bil zase utrjen in ga je bilo lažje braniti.
Takoj so uporniki zasedli dolnjo utrdbo.
V utrdbi ni bilo hrane.
To so vedeli uporniki in so še enkrat po poslancu obečali Černetu visoko denarno nagrado, če utrdbo zapusti.
Ob enem so mu zažugali, da ga hočejo izstradati, če ne odide.
Černe je odposlanca zavrnil.
Nastopila je noč.
Vojaki so bili brez hrane celo noč na straži.
Okoli polnoči so zaslišali šum prihajajočih.
Kmalu se prikaže laška butica na obzidju.
Krepak udarec s kopitom puške predrzneža zvali na tla.
V hipu je postalo vse živo okoli utrdbe.
Uporniki so streljali kar tja v temno noč.
Černe je prinesel šop slame, ukreše ogenj in naglo vrže gorečo slamo črez obzidje.
Sedaj so iz utrdbe streljali na razsvetljene postave upornikov.
5 mrtvih in več ranjenih je obsevala pojenjajoča svetloba.
Uporniki so se poskrili.
Ko je napočil dan, so si uporniki še manj upali v obližje obzidja.
Primanjkovati je začelo vode.
24. MAREC 1848
Okoli poldneva je zapazila zajeta posadka svetlikanje bajonetov v bližnjem gozdu, skozi katerega je vodila pot od juga proti utrdbi.
Naši so!
Ta vzklik je šel od ust do ust.
Bil je Hohenlohe s svojimi 3 stotnijami, ki je po zaslugi junaškega Černeta našel utrdbo v naših rokah in ob enem pot proti severu odprto.
Uporniki so bežali, nekaj so jih vojaki ujeli.
Hohenlohe je vzel posadko s seboj, ki bi bila nadalje brez pomena.
16. JUNIJ 1848
Polkovnik Görger je izdal pri Sveti Luciji na Laškem polkovno povelje, ki je slavilo Černeta in njegove tovariše.
28. JUNIJ 1848
V Ljubljani je bil pretečeno nedeljo Matija Jožef Černe iz Spodnjega Logatca doma,
korporal našiga domorodniga regimenta z veliko zlato svetinjo slovesno ovenčan,
zato ker se je na Laškim posebno junaško obnašal.
Zdaj je k reservnemu bataljonu postavljen.
Zato je prišel v Ljubljano.
Z zlato svetinjo je sklenjeno po vrhu še 5 goldinarjev vsak mesec.
Lejte, kako cesar junaškiga vojaka časte,
čeravno je le korporal!
Novice
29. JUNIJ 1848
Laibacher Zeitung je objavila polkovno povelje.
V Ljubljani je zbral dr. Anton Rudolf 18 florintov in 50 kron za junake iz Rocca di Anfo.
Za Černeta je nabral še posebej 16 florintov in 4 krone ter 1 zlat za 20 frankov.
Karol Capuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. Celovec, 1915.