☕ Rimska Emona

Emona je bila zgrajena v obliki pravilnega pravokotnika, ker je bilo v tej obliki taborišče najlažje braniti. Stranice pravokotnika so bile 523,60 x 435,50 metrov.

Ker je bila Emona sprva vojaško taborišče, so jo med leti 10 – 15 našega štetja obzidali z 2 do 4 metrov debelim in 6 do 8 metrov visokim obzidjem, ki je imelo 26 obrambnih stolpov, oddaljenih drug od drugega 60 metrov. V obzidju so bila severna, vzhodna, južna in zahodna glavna vrata in 10 stranskih manjših vrat, ki so jih iz varnostnih razlogov kmalu zazidali.

Južna stranica obzidja je potekala od Snežniške ulice ob cesti Mirje na vzhod do Emonske ceste, kjer je zavilo proti severu pod škarpo Jakopičevega vrta ob Emonski cesti, pod zahodnim zidom Križevniškega vrta, čez Trg francoske revolucije pri ilirskem stebru in po Vegovi do univerze, kjer se je obrnilo proti zahodu in šlo ob cerkvi cerkvi svete Trojice pod nekdanjim nunskim zidom do Veselove ulice, kjer je se je pri Parku Sveta Evrope obrnilo vzporedno s Prešernovo cesto nazaj na jug, na Snežniško ulico.

3 metre pred obzidjem so izkopali 5,5 metrov globoki in 20 metrov široki obrambni jarek, ki so ga polnili tivolski in rožniški izviri. Ker je bil v 3. stoletju obrambni jarek že precej zasut z odpadki in ilovnatimi usedlinami so skopali nov jarek, ki je obdajal obzidje v razdalji 25 metrov. Širok je bil 40 metrov in globok 5,5 metrov. Mesto je varoval s severne, zahodne in južne strani, medtem ko je bil na vzhodni strani povezan z Ljubljanico.

V Emoni je bilo 5 cest, ki so potekale v smeri sever – jug in 7 cest, ki so potekale v smeri vzhod – zahod. Ceste so Emono delile na 48 stanovanjskih otokov ali insul. Ceste so bile široke 7 do 10 metrov, ki so jih obrobljali 2,5 metrov široki pločniki ob hišah. Tako pločniki kot ceste so bile tlakovane s ploščatim kamenjem povezanim z malto v rimski makadam.
Glavni cesti, ki sta prihajali v mesto skozi glavna mestna vrata sta bili CARDO MAXIMUS, ki je povezovala sever – jug in DECUMANUS MAXIMUS, ki je povezovala vzhod – zahod. Sekali sta se na križišču Rimske ceste in Gradišča.

https://c2.staticflickr.com/2/1710/25022379006_604c555ce1_c.jpg
Žebelj vrat

Severna vrata so imenovali PORTA PRAETORIA, ki so bila na sedanjem Kongresnem trgu. Na Kongresnem trgu na koncu Vegove ulice je bila nekoč gostilna V PEKLU, ki je stala v nekdanjem severnem obrambnem jarku, zato so se gostje do nje spuščali s trga po stopnicah. Vrata so odkrili leta 1890 med odkopavanjem. Leta 1963 so nadaljevali odkopavanja, ko so podrli Wurzbachovo hišo in odstranili debelo ploščo, ki je pokrivala izkopanine. Vrata so bila utrjena z dvema stolpoma velikosti 6,40 x 6,70 metrov.

Južna vrata PORTA DECUMANA so bila v obzidju na Mirju. Leta 1899 je mestna občina kupila na Mirju zemljišče za obrtno šolo. Med gradbenimi deli so odkrili južno stranico obzidja s stolpi in južnimi vrati ter temelji južnega dela Emone. Leta 1912 so ob južnih vratih postavili bronasto ploščo v latinskemu jeziku z navedenimi podatki o Emoni, ki pa je leta 1941 izginila. Leta 1928 so obzidje uredili po Plečnikovih načrtih, kjer je bila dodana piramida, obok in lapidarij. Leta 1936 so našli pokrov poznoantičnega sarkofaga na Groharjevi ulici 3.

Zahodna vrata PORTA PRINCIPALIS SINISTRA so bila na Gregorčičevi 25a. Del Rimske ceste se je nekoč imenoval NA LUŽI, ker je bil v okolici hiš Rimska cesta 25 in 27 majhen ribnik ali luža, ki je bil ostanek zahodnega obrambnega jarka. Na tem delu je teren ob cesti za meter nižji. V bližini na Rimski cesti 11 je nekoč delovala gostilna PRI JURČKU NA LUŽI.

Vzhodna vrata PORTA PRINCIPALIS DEXTRA so bila pri ilirskem stebru na Rimski cesti. Tu so leta 1887 našli petino rimske plošče – gradbenega napisa iz leta 15 našega štetja.
https://c2.staticflickr.com/2/1503/24753168290_f469e4d5cb_c.jpg