2.del
Ze leta 2018 je nizozemska pomocnica ministra za mednarodno trgovino in razvoj, Sigrid Kaag, imela razgovore za sodelovanje z Gatesem na Spomladanskem srecanju Svetovne banke v Washingtonu, DC, v ZDA.
Od takrat je minilo nekaj kratkih let Letos januarja je nizozemska ministrica za Naravo in dusik postala Christianne van der Wal. Le nekaj mesecev potem, ko je prevzela ministrski stolcek, je odredila, da bo nizozemska vlada prisilno odkupila 2000 do 3000 kmetij in kmete tako prisilila, da prenehajo pridelovati hrano z izgovorom, da proizvajajo prevec dusika.
Van der Walova je porocena v eno najbogatejsih nizozemskih druzin. Druzinsko podjetje njenega moza Pieta, ki je dedic podjetja, je verige supermarketov Boni. Poleg Bonija ima druzina tudi visok delez v Picnicu, ki je mreza prehrambenih trgovin s prodajo online. Da prihranijo stroske, Picnic kupuje neposredno od Bonija, torej skoraj vse ostane v druzini nizozemske ministrice za naravo in dusik.
Ze leta 2018 je nizozemska pomocnica ministra za mednarodno trgovino in razvoj, Sigrid Kaag, imela razgovore za sodelovanje z Gatesem na Spomladanskem srecanju Svetovne banke v Washingtonu, DC, v ZDA.
Od takrat je minilo nekaj kratkih let Letos januarja je nizozemska ministrica za Naravo in dusik postala Christianne van der Wal. Le nekaj mesecev potem, ko je prevzela ministrski stolcek, je odredila, da bo nizozemska vlada prisilno odkupila 2000 do 3000 kmetij in kmete tako prisilila, da prenehajo pridelovati hrano z izgovorom, da proizvajajo prevec dusika.
Van der Walova je porocena v eno najbogatejsih nizozemskih druzin. Druzinsko podjetje njenega moza Pieta, ki je dedic podjetja, je verige supermarketov Boni. Poleg Bonija ima druzina tudi visok delez v Picnicu, ki je mreza prehrambenih trgovin s prodajo online. Da prihranijo stroske, Picnic kupuje neposredno od Bonija, torej skoraj vse ostane v druzini nizozemske ministrice za naravo in dusik.
0
3. del
Picnic je v zadnjem letu postal najhitreje rastoca nizozemska firma, in se je ze razsiril v Nemcijo. Za sabo je pustil svojega tekmeca Jumbo, ki ima danes samo se 1/3 trga, kot ga je imel pred par leti. Veliko zaslugo za to ima financna injekcija, ki je po besedah generalnega direktorja Picnica, Michiela Mullerja, predstavljala vecino financnih sredstev, ki so jih dobili. Medij I am Amsterdam pravi, da je bil financni vlozek 600 milijonov evrov. Investitor ni bil nihce drug kot Bill in Melinda Gates Foundation. Z vecinskim delezem si je gospod Gates zagotovil se eno podrocje, ki ga bo imel pod svojo kontrolo. Bo proizvodnja 2000 do 3000 na silo odkupljenih nizozemskih kmetij presla v roke gospoda Gatesa? Zemlje za to ima vec kot dovolj. Pocakajmo nekaj let in bomo vedeli odgovor na to vprasanje.
Mimogrede, Picnic krsi tudi vec nizozemskih zakonov o delu, zato se pripravljajo tozbe. Kako se bodo razvile, glede na solastnistvo moza clanice nizozemske vlade, se bo se videlo.
Viri: Ecommerce, I am Amsterdam
Picnic je v zadnjem letu postal najhitreje rastoca nizozemska firma, in se je ze razsiril v Nemcijo. Za sabo je pustil svojega tekmeca Jumbo, ki ima danes samo se 1/3 trga, kot ga je imel pred par leti. Veliko zaslugo za to ima financna injekcija, ki je po besedah generalnega direktorja Picnica, Michiela Mullerja, predstavljala vecino financnih sredstev, ki so jih dobili. Medij I am Amsterdam pravi, da je bil financni vlozek 600 milijonov evrov. Investitor ni bil nihce drug kot Bill in Melinda Gates Foundation. Z vecinskim delezem si je gospod Gates zagotovil se eno podrocje, ki ga bo imel pod svojo kontrolo. Bo proizvodnja 2000 do 3000 na silo odkupljenih nizozemskih kmetij presla v roke gospoda Gatesa? Zemlje za to ima vec kot dovolj. Pocakajmo nekaj let in bomo vedeli odgovor na to vprasanje.
Mimogrede, Picnic krsi tudi vec nizozemskih zakonov o delu, zato se pripravljajo tozbe. Kako se bodo razvile, glede na solastnistvo moza clanice nizozemske vlade, se bo se videlo.
Viri: Ecommerce, I am Amsterdam
0
15 - MINUTNA MESTA
Pogresate lockdowne? Ne skrbite! Lockdowni se bodo kmalu vrnili. Tokrat lockdowni za zascito okolja.
Prvi tovrstni lockdown pripravljajo v angleskem Oxfordu, mestu z nekaj vec kot 150000 prebivalci. Tako je odlocil tamkajsnji mestni svet. Leta 2024 bodo Oxford razdelili na 6 con. Znotraj teh con naj bi vsak prebivalec v 15 minutah pes prisel do trgovin, lekarn in vsega, kar potrebuje za zivljenje. In znotraj teh con se bodo lahko tudi vozili s svojimi avtomobili. Med conami bodo postavljene elektronske blokade, ki bodo spremljale gibanje vsakega vozila. Ce bodo ljudje zeleli z avtom zapustiti svojo cono, bodo morali posebej registrirati svoje avtomobile in zaprositi za dovoljenje, da se odpeljejo izven svoje cone. Dovoljenje bo izdano za 100 dni v letu. Ce bodo ljudje presegli 100 vozenj izven svoje cone, bodo placali kazen. Izjeme bodo invalidi.
Na seji 29. novembra je mestni svet potrdil plan. Lockdowne bodo poskusno uvedli za 6 mesecev. Na koncu druge faze se bodo odlocili, ali bodo trajni.
Nekatera druga mesta v Spaniji (Barcelona) in Avstraliji prav tako pripravljajo podobne plane. Ta mesta se bodo imenovala 15 minutna mesta v Spaniji, v Avstraliji bodo zaradi vecjih razdalij imeli 20-minutna mesta.
Na seji 29. novembra so potrdili plan. Lockdowne bodo poskusno uvedli za 6 mesecev. Na koncu druge faze se bodo odlocili, ce bodo postali trajni.
Koncept 15-minutnega mesta je razvil urbanist Carlos Moren, profesor na Sorbonski univerzi v Parizu. Za koncept je leta 2021 dobil nagradi Obel (za arhitekturo) . Tudi Pariz razvija model 15-minutnega mesta.
Mimogrede, Macron je ze prvic javno na konferenci povedal (v anflescini z naglasom), da svet potrebuje svetovno vlado. "Veliko ljudi bi rado videlo, da bi bila na svetu 2 reda. To je ogromna napaka, celo za ZDA in KItajsko"
Verjetno se ze vidi kot novi Soncni kralj ali Napoleon. Grandiozni kompleksi malega moziclja.
Pogresate lockdowne? Ne skrbite! Lockdowni se bodo kmalu vrnili. Tokrat lockdowni za zascito okolja.
Prvi tovrstni lockdown pripravljajo v angleskem Oxfordu, mestu z nekaj vec kot 150000 prebivalci. Tako je odlocil tamkajsnji mestni svet. Leta 2024 bodo Oxford razdelili na 6 con. Znotraj teh con naj bi vsak prebivalec v 15 minutah pes prisel do trgovin, lekarn in vsega, kar potrebuje za zivljenje. In znotraj teh con se bodo lahko tudi vozili s svojimi avtomobili. Med conami bodo postavljene elektronske blokade, ki bodo spremljale gibanje vsakega vozila. Ce bodo ljudje zeleli z avtom zapustiti svojo cono, bodo morali posebej registrirati svoje avtomobile in zaprositi za dovoljenje, da se odpeljejo izven svoje cone. Dovoljenje bo izdano za 100 dni v letu. Ce bodo ljudje presegli 100 vozenj izven svoje cone, bodo placali kazen. Izjeme bodo invalidi.
Na seji 29. novembra je mestni svet potrdil plan. Lockdowne bodo poskusno uvedli za 6 mesecev. Na koncu druge faze se bodo odlocili, ali bodo trajni.
Nekatera druga mesta v Spaniji (Barcelona) in Avstraliji prav tako pripravljajo podobne plane. Ta mesta se bodo imenovala 15 minutna mesta v Spaniji, v Avstraliji bodo zaradi vecjih razdalij imeli 20-minutna mesta.
Na seji 29. novembra so potrdili plan. Lockdowne bodo poskusno uvedli za 6 mesecev. Na koncu druge faze se bodo odlocili, ce bodo postali trajni.
Koncept 15-minutnega mesta je razvil urbanist Carlos Moren, profesor na Sorbonski univerzi v Parizu. Za koncept je leta 2021 dobil nagradi Obel (za arhitekturo) . Tudi Pariz razvija model 15-minutnega mesta.
Mimogrede, Macron je ze prvic javno na konferenci povedal (v anflescini z naglasom), da svet potrebuje svetovno vlado. "Veliko ljudi bi rado videlo, da bi bila na svetu 2 reda. To je ogromna napaka, celo za ZDA in KItajsko"
Verjetno se ze vidi kot novi Soncni kralj ali Napoleon. Grandiozni kompleksi malega moziclja.
0
Sledim tem temam in mi je precej tesno, ko vidim, kam poskušajo peljati vse skupaj.
Upam, da nam uspe na kak bolj človeški način.
Ker dejstvo, da nas je mnogo preveč, je. Da smo uničevalci planeta in samih sebe na koncu tega časa, tudi drži.
Upam, da nam uspe na kak bolj človeški način.
Ker dejstvo, da nas je mnogo preveč, je. Da smo uničevalci planeta in samih sebe na koncu tega časa, tudi drži.
0
MODERNA
Kdor misli, da je Covid agende konec, se mocno moti.
Kanada
7. novembra 2022 je v Lavalu, Quebec, Justin Trudeau v otvoritveni ceremoniji pozegnal izgradnjo tovarne Moderninih mRNA cepiv za Covid, gripo (zdaj imajo dvovalentna za gripo in Covid) in RSV. Na ceremoniji je bil prisoten tudi zareci minister za inovacije, znanost in industrijo, François-Philippe Champagne. Tovarna bo stala 180 milijonov dolarjev in bo predvidoma koncana konec 2024 ali v prvi polovici 2025. Tovarna bo izdelala do 100 milijonov doz na leto in bo zaposlovala okoli 200 ljudi. To bo prva Modernina tovarna izven ZDA. Pogodba je zaenkrat za 7 let. Naj spomnim, da je bila Moderna pred Covidom tik pred bankrotom in da do tedaj ni razvila niti enega uspesnega zdravila.
Avstralija
Ne le da si je Moderna s Covidom tako opomogla, da gradi tovarno v Kanadi, zdaj ima dovolj denarja, da hkrati gradi enak tovaro z enako kapaciteto in enakimi proizvodi v avstralski zvezni drzavi Victorii.
Avstralska vlada bo hkrati 2022 in 2023 razdelila 25 milijonov za raziskave mRNA cepiv. Rok za prijavo je bil marec letos. Ce pa ste v sektrorju mRNA cepiv, in se zelite preseliti v Avstralijo, vam bodo izdali hitro vizo “Global Talent”.
Velika Britanija
Tudi Velika Britanija ne zaostaja. Z Moderno so podpisali 10-letno pogodbo, ki je “commercially sensitive”, to je, ne bodo razkrili detajlov o pogodbi. Ve pa se, da bodo prav tako gradili tovarno za mRNA cepiva s kapaciteto 250 milijonov doz na leto. Tovarna bo zasposlila 150 ljudi. (nekam malo ljudi v primerjavi s Kanado in Avstralijo). V ta namen je Moderna vlozila preko 1 milijarde funtov. Tudi tu je predviden zacetek proizvodnje leta 2025. Najbolj zanimivo pri tem je, da je firma Theleme Partners v Moderno investirala 500 milijonov am. dolarjev, kar predstavlja 20% portfolia Theleme.
Theleme Partners je prikladno registrirana v znani davcni oazi, na Caymanskih otokih. Naslov c/o Walkers Corporate Services ltd., Georgetown, 87 Mary Street (Infoclipper). Kaj c/o (care of) pomeni, veste. Kdo je eden od soustanoviteljev Theleme Partners? Kdo drug kot novi britanski Prime Minister Rishi Sunak. In krog je sklenjen. Leta 2020 so ga vprasali, ce in koliko bo profitiral od Moderne, a Sunak ni hotel odgovoriti.
In kdo ima velik delez v Moderni, za povrh pa se neekskluzivno pravico do licence in s tem do profitov? Kdo drug kot nasa stara znanka Bill & Melinda Gates Foundation.
Vsi viri so kanadski, avstralski in britanski mainstream mediji in vladne strani in Infoclip za Theleme Partners.
Kdor misli, da je Covid agende konec, se mocno moti.
Kanada
7. novembra 2022 je v Lavalu, Quebec, Justin Trudeau v otvoritveni ceremoniji pozegnal izgradnjo tovarne Moderninih mRNA cepiv za Covid, gripo (zdaj imajo dvovalentna za gripo in Covid) in RSV. Na ceremoniji je bil prisoten tudi zareci minister za inovacije, znanost in industrijo, François-Philippe Champagne. Tovarna bo stala 180 milijonov dolarjev in bo predvidoma koncana konec 2024 ali v prvi polovici 2025. Tovarna bo izdelala do 100 milijonov doz na leto in bo zaposlovala okoli 200 ljudi. To bo prva Modernina tovarna izven ZDA. Pogodba je zaenkrat za 7 let. Naj spomnim, da je bila Moderna pred Covidom tik pred bankrotom in da do tedaj ni razvila niti enega uspesnega zdravila.
Avstralija
Ne le da si je Moderna s Covidom tako opomogla, da gradi tovarno v Kanadi, zdaj ima dovolj denarja, da hkrati gradi enak tovaro z enako kapaciteto in enakimi proizvodi v avstralski zvezni drzavi Victorii.
Avstralska vlada bo hkrati 2022 in 2023 razdelila 25 milijonov za raziskave mRNA cepiv. Rok za prijavo je bil marec letos. Ce pa ste v sektrorju mRNA cepiv, in se zelite preseliti v Avstralijo, vam bodo izdali hitro vizo “Global Talent”.
Velika Britanija
Tudi Velika Britanija ne zaostaja. Z Moderno so podpisali 10-letno pogodbo, ki je “commercially sensitive”, to je, ne bodo razkrili detajlov o pogodbi. Ve pa se, da bodo prav tako gradili tovarno za mRNA cepiva s kapaciteto 250 milijonov doz na leto. Tovarna bo zasposlila 150 ljudi. (nekam malo ljudi v primerjavi s Kanado in Avstralijo). V ta namen je Moderna vlozila preko 1 milijarde funtov. Tudi tu je predviden zacetek proizvodnje leta 2025. Najbolj zanimivo pri tem je, da je firma Theleme Partners v Moderno investirala 500 milijonov am. dolarjev, kar predstavlja 20% portfolia Theleme.
Theleme Partners je prikladno registrirana v znani davcni oazi, na Caymanskih otokih. Naslov c/o Walkers Corporate Services ltd., Georgetown, 87 Mary Street (Infoclipper). Kaj c/o (care of) pomeni, veste. Kdo je eden od soustanoviteljev Theleme Partners? Kdo drug kot novi britanski Prime Minister Rishi Sunak. In krog je sklenjen. Leta 2020 so ga vprasali, ce in koliko bo profitiral od Moderne, a Sunak ni hotel odgovoriti.
In kdo ima velik delez v Moderni, za povrh pa se neekskluzivno pravico do licence in s tem do profitov? Kdo drug kot nasa stara znanka Bill & Melinda Gates Foundation.
Vsi viri so kanadski, avstralski in britanski mainstream mediji in vladne strani in Infoclip za Theleme Partners.
0
Z besedami Moderne: In January 2016, we entered a global health project framework agreement with the Bill & Melinda Gates Foundation to advance mRNA-based development projects for various infectious diseases.
0
Haha, vlada nam je zazelela lepe praznike in naj se ne pozabimo prijaviti za booster. Vceraj pa se Moderna, naj gremo k zdravniku po njihov booster. A niso skrbni?
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
07.12.2022 ob 4:26
Bill Gates ni več le lastnik druge največje kmetijsk površine v ZDA, ampak je prevzel kontrolo nad največjim svetovnim deležem pridelave in skladiscenja semen na svetu.
Zacelo se je, ko je filipinski The International Rice Research Institute ( IRRI) hotel mimo zakonov dobiti rizevo seme indijskih kmetov. Indijski strokovnjak za riz in direktor Indijskega raziskovalnega instituta za riz, dr. R. H. Richaria, je filipinskemu IRRIju to preprecil. Za kazen Je Svetovna Banka zahtevala, da dr. Richario odstranijo s polozaja. Z njegovo odstranitvijo si je IRRI prilastil indijsko rizevo seme in s tem intelektualno lastnino indijskih kmetov. Medtem se je osnovala genska banka CGIAR, Consultative Group of International Agriculture Research (Svetovalna skupina za mednarodne raziskave v kmetijstvu). Filipinski IRRI je skupaj z ukradenimi indijski semeni postal del te novoustanovljene organizacije.
CGIAR je hranil seme za prehrambene rastline. Sestavljalo ga je 15 mednarodnih raziskovalnih centrov, kontrolo nad njim so imeli Svetovna banka, The Rockefeller Foundation, The Ford Foundation in kdo drugi kot Bill Gates, ki je od leta 2003 v gensko banko CGIAR vlozil vec kot 720 milijonov.