☕ Republika Slovenija bo prva na svetu, ki bo v svojo zakonodajo o diskriminaciji vnesla tudi diskriminacijo nezaposlenih

Super , potem bomo lahko začeli prijavljati forumske trole ki napadajo ljudi z lenuhi in bodo kazensko odgovarjali.
Podpiram.

Če bi Slovenija res postala ena prvih držav, ki bi izrecno prepovedala diskriminacijo ljudi na podlagi njihove zaposlitve oziroma brezposelnosti, bi bil to pomemben korak v smeri širšega razumevanja človekovega dostojanstva in enakopravnosti. Že zdaj slovenska zakonodaja prepoveduje diskriminacijo na različnih osebnih okoliščinah v okviru
zakona o varstvu pred diskriminacijo, vendar “status zaposlenosti” do sedaj ni bil posebej izpostavljen kot samostojna kategorija.
Razprava o stigmatizaciji brezposelnih je v Evropi in širše je res vedno bolj prisotna — posebej zaradi socialnih posledic, psihološkega pritiska, stereotipov in težjega dostopa do storitev ali družbenega vključevanja. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da človekove vrednosti ne bi smeli meriti zgolj skozi zaposlitev ali ekonomsko produktivnost.

A potem banka ne bo smela zavrniti kredita enemu brezposelnimu? A zavod za zaposlovanje potem ne bo smel zavrniti denarne pomoči za brezposelnost enemu, ki noče delat? A potem je ne bo smel zavrniti niti zaposlenemu? Na čem si, stari? 🤣

Evo pa ima Stevanovič novo možno pot k uspehu, če to podprejo in uzakonijo.
Ker tovrstno zbadanje vsi poznamo pa mnogokrat človek sploh ni nezaposlen ali da se ne bi trudil pa ga nek prostak zmerja z lenuhom, ker ni odrasel in ponavlja poniževalne taktike iz svojega otroštva in prejšnjih režimov ali pa nezadostno razgledane družine, ki je njega samega zmerjala z lenuhom namesto, da bi se podpirali in izkazovali bolj napreden vidik človekovih okoliščin kaj človeška družba sploh je, kaj delo, kaj zaposlitve, kaj učenje, kaj vrednost v življenju, ki je pomembnejša od denarja ali dela samega.

Stari to bodo viharca ta prvi dan prišli ta plavi na dom iskat in ga peljali malo na hladno.

@Juck
Komentarji lepo pokažejo, kako občutljiva in kompleksna je ta tema. Veliko ljudi podpira idejo, da se brezposelnih ne stigmatizira ali ponižuje, hkrati pa drugi opozarjajo na praktična vprašanja, kjer je status zaposlenosti dejansko relevanten.

Pomembna je razlika med:

diskriminacijo in žaljenjem/stigmatizacijo, ter
upravičenim razlikovanjem zaradi objektivnih razlogov.

Na primer:

Banka lahko pri kreditu preverja prihodke in sposobnost odplačevanja — to ni nujno diskriminacija, ampak ocena finančnega tveganja.
Zavod za zaposlovanje lahko določa pogoje za prejemanje pomoči.
Delodajalec lahko zahteva določene delovne sposobnosti ali izkušnje.

Če pa nekoga:

sistematično ponižujejo,
izključujejo iz storitev,
javno zmerjajo samo zato, ker je brezposeln,
ali mu odrekajo osnovno dostojanstvo zaradi statusa zaposlitve,

pa bi zakon lahko takšno ravnanje opredelil kot nedopustno diskriminacijo ali nadlegovanje.

Tudi v komentarju “Marica” je vidna širša družbena tema: veliko ljudi povezuje brezposelnost z moralno vrednostjo človeka (“lenuh”, “parazit”), čeprav so razlogi za brezposelnost lahko zelo različni — zdravstveni, psihološki, družinski, ekonomski ali preprosto posledica razmer na trgu dela.

Po drugi strani pa imajo skeptiki legitimno vprašanje:
kako napisati zakon dovolj natančno, da zaščiti dostojanstvo ljudi, ne da bi hkrati onemogočil normalno delovanje institucij, bank, socialnih sistemov ali zaposlovanja.

Kakšna diskriminacija ne razumem. Se pravi zaposleni in nezaposleni bodo imeli enake pravice?

Imam še en boljši predlog! Zakonodaja o diskriminaciji naj vnese tudi diskriminacijo ZAPOSLENIH.
Ker to, da zaposlen človek plačuje 50% dohodnine, da živi druge, vse mogoče dajatve, RTV prispevek, ki so ga nezaposleni oproščeni, davke na nepremičnine in vse kar plačujemo, česar so nezaposleni oproščeni, JE DISKRIMINACIJA.
Potem se lahko lotijo pravic najemodajalcev, ker če ti najemnik ne plačuje, ga država še ščiti (človeka, ki ne spoštuje najemne pogodbe, torej zakona), vsi stroški padejo na najemodajalca.

Prepoved diskriminacije brezposelnih mora pomeniti zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje poniževanja ali neupravičenega izključevanja ljudi zaradi statusa zaposlitve. Ne sme pa preprečevati objektivnih odločitev tam, kjer je zaposlitev ali dohodek dejanski pogoj — npr. pri kreditih, socialnih transferjih ali zaposlovanju. Zakon mora zato jasno ločiti med stigmatizacijo človeka in legitimnim preverjanjem pogojev.

@Kriza iz Pariza
Zakaj se ti oglašaš v temi s kontra vprašanjem od tvojega, ki imaš kot kaže odveč stanovanje in te neke najemnine in lastno zaslužkarstvo skrbi? Se moraš takoj ven metati s svojimi nevmesnimi?

@chatič
Kakšne storitve nezaposlenim dejansko odrekajo? Mislim, da izvajalcev ne briga če si zaposlen in kje. Glavno je, da plačaš.

diskriminacija,
socialna stigma oziroma žaljenje,
upravičeno razlikovanje zaradi objektivnih razlogov.

To je bistvo cele debate.

Trenutno v Slovenia že velja prepoved diskriminacije na različnih osebnih okoliščinah (spol, narodnost, vera, invalidnost itd.), vendar “status zaposlenosti” ni posebej izrecno naveden kot samostojna kategorija. Ideja, opisana v objavi, bi pomenila, da bi bilo prepovedano ljudi neupravičeno slabše obravnavati samo zato, ker so brezposelni.

To pa ne pomeni, da bi:

banke morale dati kredit vsakomur,
delodajalci morali zaposliti kogarkoli,
socialni sistem moral izplačevati pomoč brez pogojev.

Pri kreditu je pomembna kreditna sposobnost. Pri socialni pomoči pogoji. Pri zaposlitvi kompetence. To je pravno običajno “objektivno upravičeno razlikovanje”, ne diskriminacija.

Kjer pa postane tema resna, je:

javno poniževanje (“lenuh”, “parazit”),
avtomatsko moralno razvrednotenje brezposelnih,
izključevanje iz družbe ali storitev brez razumnega razloga,
sistemska stigma.

Komentar “ampak” dobro odpre praktično vprašanje: katere storitve naj bi bile sploh odrekane? V praksi ne gre vedno za formalno prepoved storitev, ampak pogosto za:

slabšo obravnavo pri najemu stanovanj,
predsodke pri zaposlovanju,
socialno izključevanje,
težji dostop do določenih oblik zavarovanj ali pogodb,
psihološki pritisk in stigmo.

Po drugi strani imajo skeptični komentarji tudi legitimno skrb: če je zakon napisan preširoko ali nejasno, lahko povzroči pravno zmedo. Zato bi morala biti definicija zelo natančna:

zaščita dostojanstva človeka DA,
prepoved preverjanja finančnih ali delovnih pogojev NE.

Veliko evropskih pravnih sistemov že ločuje med:

zaščito človekovega dostojanstva,
in legitimnimi ekonomskimi kriteriji.

Zato je ključno vprašanje manj “ali zaščititi brezposelne”, ampak bolj:
kako napisati zakon tako, da prepreči stigmatizacijo, ne da bi hkrati onemogočil normalno delovanje institucij.

Jaz sem diskriminiran,ker si ne morem privoščiti luksuza čeprav pošteno delam.

Vsak socialkar, klošar ali narkoman, bi lahko hodil na relaksacijo v udobno 8 urno službico v javni upravi, če bi mu bilo tako lahko kot nekaterim zaposlenim.
Poudarjam "nekaterim zaposlenim". Ljudi ki se zares trudijo in so si sami vse mogli izboriti v življenju pač spoštujem.


V Sloveniji imamo posebno kategorijo ljudi.
Ljudi ki jim je vse v življenju padlo k riti in se za nič niso rabili potruditi.
Poznam kar nekaj takih, ki so tako lahkotno živeli že v Jugoslaviji.
torej;
- jazbinšek stanovanje
- dodatno podedovano stanovanje
- pragmatična poroka, da je bilo v partnerstvu vse še lažje
(poznamo take gospe, ki so k...., saj so mednožje prodale uspešnemu, potem pa kritizirajo fante od hčerke)
- šolali so se normalno brez učnih motenj
- posledično dobili udobno 8 urno službico
- zdravje jim je tudi padlo iz lufta

Vse to našteto je hud, gromozanski luksuz. Ena od teh stvari se meni ni zgodila.
Ampak poznam ljudi, ki jim je vse to in še več k riti padlo.
In ko vidim, da je tak človek dobra oseba, si rečem, no pa je le nekdo na temu svetu nagrajen, ker je uredu človek.

Ampak poznam pa take, ki so navkljub vsemu temu nezadovoljni, razvajeni in uživajo, ko se pritožujejo čez socialkarje, narkomane in brezdomce. In procentualno je med takimi ljudmi, največ žensk srednjih, do poznih srednjih let.


Take bi rabili samo tepsti.
Zato ker sem slišal grozne in žalostne življenske zgodbe od brezdomcev, narkomanov in socialkarjev in se mi zdijo najmanj svetniki, v primerjavi s takim izmèčkom, ki je imel vse.

Saj ti izmèčki so prava klošarska gòlazen in kúrbe. Ne pa brezdomci in prostitutke na cesti.


Vsak bi lahko hodil v udobno 8 urno službico v javni upravi, če bi mu vse v življenju iz lufta k riti padlo, tako kot zgoraj opisanim. Nekateri pa so pač preveč uničeni, poškodovani, zdravje fizično ali psihično jim je odpovedalo in odpovejo. Vem da imamo ljudi, ki premikajo gore, ampak vsi tega ne zmorejo.

Omenjeni zakon je treba OBVEZNO sprejeti. In res dobro vprašanje zakaj ga do sedaj še niso? Nekako vemo zakaj ne, saj politiki sami radi izvajajo tako diskriminacijo in ponižujejo ljudi.

V VEDNOST:
ČE SE LJUDJE NE BODO KONKRETNO ZAVZELI, DA BI BIL SPREJET POTEM NE BO SPREJET

V Slovenia prepoved diskriminacije ureja predvsem Zakon o varstvu pred diskriminacijo. Zakon prepoveduje diskriminacijo na podlagi različnih osebnih okoliščin.

Med njimi so izrecno navedene:

spol,
narodnost,
rasa ali etnično poreklo,
jezik,
vera ali prepričanje,
invalidnost,
starost,
spolna usmerjenost,
spolna identiteta in izraz,
socialni položaj,
premoženjsko stanje,
izobrazba,
zdravstveno stanje,
družinski ali zakonski status,
politično ali drugo prepričanje,
članstvo v sindikatu,
državljanstvo,
nosečnost,
starševstvo,
ter druge osebne okoliščine.

Pomembno:
zakon je že zdaj precej širok, ker vsebuje tudi odprto formulacijo “druge osebne okoliščine”. To pomeni, da bi lahko v določenih primerih sodišče že danes presojalo diskriminacijo zaradi brezposelnosti, če bi ocenilo, da spada pod socialni položaj ali drugo osebno okoliščino.

Zato je bistvo aktualne debate predvsem:

ali naj se “status zaposlenosti / brezposelnosti” posebej izrecno napiše v zakon,
namesto da ostane le posredno zajet.

To je pogosto pomembno simbolno in pravno:
če je kategorija izrecno navedena, jo je lažje dokazovati in uveljavljati v postopkih.
(
ampak to druge okoliščine je siva cona kar sodišče lahko sprejme ali pa ne in naredi po svoje to pa ni ok. mora biti jasno zapisano )

Da, to je dejansko eden glavnih argumentov za izrecno zapisane kategorije v protidiskriminacijski zakonodaji.

Formulacija tipa »druge osebne okoliščine« daje sodiščem fleksibilnost, ampak hkrati ustvarja:

pravno negotovost,
neenotne sodbe,
odvisnost od interpretacije posameznega sodnika,
težje dokazovanje za oškodovanca.

Če neka kategorija ni jasno navedena, mora človek najprej dokazovati že to, da njegova okoliščina sploh spada pod zaščito zakona. To pomeni dodatno oviro.

Zato države pogosto postopoma dodajajo nove izrecne kategorije, ko družba prepozna:

da se določena oblika stigmatizacije pojavlja pogosto,
da povzroča realno škodo,
in da obstoječa “splošna” formulacija ni dovolj jasna.

Po drugi strani pa zakonodajalci pustijo tudi odprto kategorijo (“druge osebne okoliščine”), ker se družba spreminja in ni mogoče vnaprej našteti čisto vsega.

Pravno gledano je najbolj stabilna rešitev običajno kombinacija:

jasen seznam konkretnih zaščitenih kategorij,
plus odprta klavzula za prihodnje primere.

Če bi bila “zaposlitveni status” ali “status brezposelnosti” izrecno zapisana, bi to:

zmanjšalo pravno sivino,
poenotilo prakso,
in jasno pokazalo, da je sistematična stigmatizacija zaradi brezposelnosti nesprejemljiva.

Ključno pa bi bilo zelo natančno definirati mejo med:

zaščito dostojanstva človeka,
in legitimnimi ekonomskimi ali administrativnimi pogoji.

@chatič
Sicer se popolnoma strinjam z zakonom proti poniževanju, a se zalomi pri tem argomentu, kar se storitev tiče.
"slabšo obravnavo pri najemu stanovanj"
Torej, pri najemu se človeka ne bi smelo več vprašati po zaposlitvi? In kdo bo plačeval, če je človek nezaposlen in nima sredstev? Če banka ob kreditu lahko zahteva plačilne liste, zakaj pa najemodajalec ne bi smel niti vprašati po zaposlitvi?

@težava
Povsem jasno je ločilo med vprašanjem o finančnem tveganju ali pa namernem zaničevanju, poniževanju, blatenju.

@Ste slepi?
Pa mi prosim razloži, kako bi pa zadevo rešil v primeru storitev oz. v specifičnem primeru oddaje nepremičnin. Hvala.

@težava

Ta razprava v veliki meri meša tri različne stvari, ki jih je pravno pomembno ločiti:

diskriminacijo,
žaljenje oziroma stigmatizacijo,
upravičeno razlikovanje zaradi objektivnih razlogov.

Pravno gledano je tretja kategorija ključna. Tudi če bi Slovenia izrecno dodala “status zaposlenosti” med zaščitene osebne okoliščine, to skoraj zagotovo ne bi pomenilo:

da bi morale banke dati kredit vsakomur,
da najemodajalec ne bi smel preverjati prihodkov,
da bi socialna pomoč pripadala brez pogojev,
ali da delodajalec ne bi smel zahtevati kompetenc.

V protidiskriminacijskem pravu namreč že danes obstaja koncept legitimnega in sorazmernega razlikovanja. Če je določen pogoj neposredno povezan z realnim tveganjem ali naravo storitve, običajno ne gre za prepovedano diskriminacijo.

Primer:

banka preverja kreditno sposobnost → legitimen finančni kriterij,
najemodajalec preverja sposobnost plačevanja najemnine → legitimen interes,
delodajalec zahteva določeno izobrazbo → legitimen pogoj.

Druga stvar pa je:

avtomatsko označevanje brezposelnih za “lenuhe”,
javno poniževanje,
sistematično razvrednotenje človeka zaradi njegovega statusa,
izključevanje brez razumnega razloga.

To je bližje temu, kar zagovorniki takšne spremembe želijo nasloviti.
Resnična pravna debata zato ni toliko:

“ali sme banka vprašati za službo?”

ampak:

“ali naj bo status zaposlenosti izrecno naveden kot zaščitena osebna okoliščina, da bo pravna zaščita bolj jasna in enotna?”

In to je povsem legitimna razprava.

@težava
A ni tudi tu objektivno upravičeno razlikovanje? Zakaj nekateri to bankam priznavate, najemodajalcem pa ne?
Pa dajte že enkrat povedat jasno, kje hudiča ste diskriminirani? To da vas nekdo zmerja z lenuhi, ni diskriminacija.

@Kako no
Tudi jaz se moram na žalost s tabo strinjati, da take diskriminacije ne zaznavam. Pa tudi to ja.. banka je super, da se zaščiti, najemodajalec pa ne... kako naj nekdo odda nezaposleni osebi?

@Kako no
Točno to je diskriminacija in beseda lenuh bo posebej izpostavljena in dejansko postala prepovedana, podobno kot v Ameriki beseda na N.
Tudi kazni so predvidene mnogo višje in se bodo stopnjevale za isti segment kršitve. Zato, ker je ključ v prehodnih spremembah, da se iz družbe izkorenini taka pojava.

Če bo ob prvih kršitvah denarna kazen pa bo ob ponavljajočih zaporna kazen.

@Smo brali osnutek
Kaj ko bi rajši poskrbeli, da bi izkoreninili lenobo?

@Smo brali osnutek
Kakšen pa bo politično korekten izraz za nekoga, ki se cel lajf izogiba delu, ima neprofitno stanovanje in kup otrok ter prejema od nekdaj soc. transferije in otroški dodatek?

Ukinimo socialno, pa bomo zagotovo rešili ta problem. Bo bolj enostavno, bolj učinkovito in velikimi cenejše.

Tisti, ki že sedaj ne ločite razlike pri tem, da koga žalite z lenuhom ali pa ga povprašate o zaposlitvi , kredibilnosti za moč plačevanja sploh ne bi smeli biti v takem poslu, kjer oddajate neko stanovanje.

Banke in zaposleni v bankah nimajo nikakršne težave vprašati človeka o zaposlenosti o kredibilnosti in prav tako nimajo nobene usmeritve pri tem da človeka, ki ni zaposlen zmerjajo z nekim lenuhom, kot je to posebno podla neumnost mnogih državljanov.

Kje doživljate diskriminacijo? Pa kako to zgleda? Kako vam bo zakon pomagal pri tem?

@heroti
Če te nekdo zmerja z lenuhom, že sedaj obstaja zakon, na podlagi katerega ga lahko tožiš zaradi žalitve. Lahko da bo tožba pomagala, lahko da ne bo. Noben nov zakon ne bo nič boljši. Res me pa zanima, kje to stalno doživljate? Jaz nisem nikoli, priznam.

@Lenuharstvo
Je lenoba osebna stvar ali ni? Če je po tvoje nekdo len. Potem je ta lenost njegova stvar ne tvoja. Seveda pa je lenost največkrat le izmišljena poniževalna beseda za tistega, ki ga nekdo hoče žaliti in pri tem sebe narediti bolj vrednega. Človek kot celota se namreč celostno ne ocenjuje po tem kaj dela, koliko zasluži, koliko stori ampak je človek mnogo več, kot to. Zato je tudi prav, da se to uredi v zakonodaji in to zelo strogo.
Vsak ima pravico do tega, da se odloča v življenju po svoji vesti in ne po stiski in pritiskih stigmatizacije brezobraznežev okrog njega, ki nimajo spoštovanja do drugih ljudi in se vtikajo tja kjer se jih nič ne tiče.

@žalitev
Je bilo že napisano da je to v sivi coni kar pomeni, da sodišče lahko upošteva ali pa ne.
Z jasno opredelitvijo bi bilo prisiljeno da upošteva.

@zanimiv predlog!
Bo posebna diagnoza - huda alergija na delo. Bo šlo v stroške zdravstvenega zavarovanja.

@Psihologinja
Ne žalim nikogar, da smo si na jasnem, a, ko se nekdo odloči za lenobo, ne delo.. VE, da pade na pleča sodržavljanov. Tako da odločitev ni tako zelo osebna, ker ga redimo mi. Taka oseba, ni samo lena, ji primanjkuje empatije. Sodržavljanov ne le žali, jih tudi finančno oškoduje. Kdo je zdaj slabši, nekdo, ki nekomu reče lenuh, ali nekdo, ki neznancem trga od plače?

Podpiram tak zakon.

Kar poglejte podleže v temi, ki se kažejo in bi radi zmerjali ljudi z lenuhi.

Pa si lahko zamislimo kako bi oni pošizili ko bi nekje v parku sedeli na klopci in nek športnik pritekel mimo in jim zabrusil, "presneti lenuh kaj samo sediš- .
Takrat bi pa jih motilo, saj večina takih ki druge ponižujejo s tem nima primerne kognitivne disonance in intelekta, da sploh pomisli , da je to širši pojem in ni vedno le v zvezi s službo.

@Psihologinja
Dokler država za takega posameznika ne plačuje nič, ok, naj živi po svoje. Ko pa za to prispevamo vsi ostali, pa imamo pravico ukrepati. Kot imamo tudi pravico do svobode govora. Če je lenarjenje objektivna okoliščina, je to pač to in jo smemo objektivno poimenovati. Kot pišeš, ima vsak pravico do tega lajfstajla. Torej furaj to dalje. Tvoja stvar. Ko pa zahtevaš, da te v tvojem slogu podpiramo in preživljamo drugi - e, to pa ne bo šlo.

@no ja

Kdo dobi neko pomoč je z zakonodajo urejeno. Imaš inštitucije pa se njim pojdi tožit ne pa da zmerjaš ljudi in ponižuješ ljudi. Če bi te pa kdo po zobeh zaradi tvojih besed boš pa iskalo pomoč pri inštitucijah, kot jo je tisti , ki je bil v socialni stiski in je tebe motilo, ker je iskal pomoč pri inštitucijah.

@no ja
Se bomo šli pa obratno tudi - bomo pa vse te rejence tožili, ker žalijo nas. Saj bo veljalo tudi obratno. Dokler ne bo prišlo do zloma in bo vsa sociala ukinjena. V bistvu si režejo vejo, na kateri sedijo, pa se tega sploh ne zavedajo.

@who cares
Ne nimate pravice ljudi napadat niti sodit. So inštitucije in sodišča. Če mislite, da nekdo nepravično dobiva neke pomoči potem za to obstajajo poti in prijave na ustrezne organe.
Če pa temu ni tako potem pa zakaj ljudje kar ne sodimo drug drugemu na ulici brez sodišč po tvoji logiki?
Pa ti potem zmerjaj ljudi z lenuhi in pati da te drugi ne obesijo za vrat na javno razsvetljavo pa bo rešeno, če ti je to cilj.
Dajte se zresnit malo!