Ste se kdaj vprašali, zakaj se nekatere poslanke Gibanja Svoboda obnašajo “pocestniško”? So ves čas razdražene, njihovo izražanje je mestoma vulgarno. Obstaja za to znanstvena razlaga? Obstaja! Najnovejša študija, objavljena v reviji Political Behavior, pravi, da gre za duševno bolezen, ki je začela delovati kot samostojna politična identiteta in ta identiteta najbolj pride do izraza na levici v obliki pomanjkanja sreče.
Ko je nedavno predsednik državnega zbora Zoran Stevanović opozoril, da se določene poslanke Svobode obnašajo “pocestniško”, je skupina poslank napovedala tožbo. V tem izrazu so se prepoznale Janja Sluga, Alenka Bratušek, Mateja Čalušić, Nataša Avšič Bogovič in Lena Grgurević, pri izpadih in zmerjanju desnice je v prvih bojnih vrstah tudi Tamara Vonta.
Desničarji srečnejši od levičarjev
Že več študij je pokazalo, da so desničarji v povprečju veliko srečnejši od levičarjev. Med njimi denimo revija z Univerze Columbia, ki je opozorila, da ljudje z levičarsko (liberalno) orientacijo že dolgo poročajo o nižji ravni sreče in psihološko dobrega počutja kot konservativci. Ta pojav so pripisali različnim dejavnikom, vključno z ideološko racionalizacijo neenakosti. To svoje nezadovoljstvo s samimi s seboj in pomanjkanjem sreče kompenzirajo s “pocestniškimi” napadi na ideološke nasprotnike. Najnovejša študija v omenjeni reviji Political Behavior to samo potrjuje.
»Vse bolj jasno postaja, katere ideje kaj počnejo! Konservativne, še posebej krščanske ideje, imajo veliko boljše dosežke kot ideje levičarjev. In to ima globoke osebne in politične posledice,« je o študiji zapisal Glenn T. Stanton iz Daily Citizen. Povedano drugače. Ljudje (konservativci), ki spoštujejo družino, tradicijo in vero, so veliko bolj srečni in uspešni od levičarjev, ki prisegajo na nove in nore postmodernistične vrednote. To pripelje, da so levičarke (glede na študije) trikrat manj zadovoljne s svojim življenjem kot konservativke. Slednje vpliva na duševno zdravje progresivnih, zato so tudi bolj nagnjeni k agresivnim, vulgarnim in “pocestniškim” izpadom.
Levičarstvo negativno vpliva na duševno zdravje
Akademska literatura že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja ugotavlja, da konservativci poročajo o večji sreči kot levičarji. Podobno je z rezultati o »osamljenosti«, saj levičarke poročajo, da se počutijo osamljene večkrat na teden, medtem ko je med desničarkami občutka osamljenosti veliko manj. Znanstvena literatura to pojasnjuje z dejstvom, da so konservativke veliko pogosteje poročene, veliko manj jih živi v zunajzakonski skupnosti, predvsem pa pogosto obiskujejo katoliške verske obrede.
Zato pogostih izpadov besa levičarkam ne gre zameriti, ampak je treba gledati na to s pomilovanjem. Ali kot ugotavlja študija: ideološka in politična usmeritev zelo vplivata na duševno zdravje. Levičarska usmeritev vpliva negativno, desničarska pa pozitivno.
B. J.
-1
Koki 19.06.2026 ob 5:31
Mogoče se je desničarjem zgodilo manj krivic v življenju, pa so srečnejši, ki živijo v iluzijah, medtem ko fustrirani levičarji stalno čutijo občutek, da se morajo upirati in boriti?
Drgač pa kakšne bedarija.
Sicer pa je popolnoma jasno, da so levičarji moteni, desničarji pa hinavci, ki imajo poenostavljene, neumne, romantične in idealistične predstave. Dostikrat o preteklosti(kao ko je tradicija nekaj veljala je vse bilo lepše), te preteklosti, ki je v resnici bila težka in prav nič romantična.
Najbolje biti nič od tega. Ne desničar, ne levičar.
1
Lepe transice 19.06.2026 ob 5:33
Vse do trenutka, dokler SDS desničar Dejan Škvarc ne začne transice oboževati.
2
M 19.06.2026 ob 6:27
Te politične delitve so nateg za rajo, da se ukvarja s tem, medtem pa elita svoje satanske plane pelje naprej.
Kar se te raziskave tiče, pa...verjetno jo je naročil kak desničar in je seveda rezultat temu prilagojen. Vsi, ki se nekaj delijo na politični osnovi, so v bistvu ovce, ki rabijo nekega liderja, da imajo neko oporo v življenju. Kar se tiče konzervativcev, jih pa dostikrat pesti farška morala - ne glej, kaj počnem, ampak kaj govorim. Tako potem dobimo recimo desničarskega idola Trumpa, ki na eni strani govori o tradiciji in se po drugi strani hodi zabavat na Epsteinov otok na zelo bizaren način. Taki so tudi tipa "kaj bodo pa sosedje rekli" in jim je važna javna podoba, čeprav se v ozadju dogaja marsikaj drugega.
0
Dutch Bantam 19.06.2026 ob 7:05
Bi bila še bolj zanimiva raziskava, iz kakšnega okolja izhajajo te "okvarjene" levičarke. Jih ni malo, ki so pobegnile iz takih presrečnih tradicionalnih družin, v katerih so idilo sestavljale vrednote nasilja, alkoholizma, spolnih in vsakršnih zlorab.
-1
Koki 19.06.2026 ob 7:19
@Dutch Bantam
Točno. 👍
Avtor se sploh ne zaveda korelacij med desničarji in levičarji.
... Mene nikoli ne preseneti, ko nek levičar pravi da je postal desničar, ali obratno. Ali ko mi kristjan pravi, da je postal musliman itd.
Tem ljudem pač enostavno ni za zaupati.
Sem za vse, ki podpirajo zdrav razum.
Ne le iz sedemdesetih, ampak že par stoletij vemo tudi, da bolj, kot si umsko omejen, bolj si srečen.
Razlaga je preprosta in logična: če ti ne deluje um, slediš samo zadovoljevanju nagonskih potreb: jesti, piti, spati, iztrebljati, se razmnoževati. Živalska sreča tako rekoč. Rabite dokaz? Poglejte paciente na psihiatriji: vsi nasmejani.
Razmišljanje, analiziranje, kritično presojanje, sprejemanje odločitev, proaktivnost… vse to zahteva umski napor, voljo, dolgoročno načrtovanje, razumevanje sveta… jasno, da ne moreš biti zadovoljen, če vidiš, da stvari ne gredo v pravo smer.
Desni ne razmišljajo. Oni so sledilci. Nekdo razmišlja namesto njih.
Ne biti užaljeni, ko se vas označi kot čredo, ki slepo uboga pastirja. To je samo vaše naravno stanje.
Vaše poslanstvo je slediti pastirju do bridkega konca in s tem izpolnite vse svoje potrebe. Ko boste zreli za zakol, bo tudi to čisto normalno.
Hudir je le, da vas bo pastir prej izstradal. Ampak vas to ne moti, ker ste srečni ta moment, o naslednjem dnevu ne razmišljate. Hura za vas in vašo srečo!
Če bi imeli modrega pastirja, bi vam bilo seveda bolje, ampak vi tega ne veste, se ne zavedate. Nič hudega, mi vas razumemo.
Prišla sem pri branju uvodnega posta do "pocestniško". Tukaj se zadeva zaključi, ker je izhodišče napačno: poslanke Svobode se NE obnašajo pocestniško. So pa ostre v razpravi, ker drugače jih poslanci SDS ne slišijo in ne upoštevajo.
-2
Ta pikra 19.06.2026 ob 8:26
Razlaga vključuje dejstvo, da konservativci pogosteje obiskujejo verske obrede, so bolj pogosto poročeni in imajo močnejšo povezavo s tradicionalnimi vrednotami, kar pozitivno vpliva na njihovo subjektivno blaginjo.
Saj je jasno, desničarji so srečni, ko ustrežejo cerkvi in šefu. Ženske dodatno se možu.
Levičarji pa želijo razvoj, raziskujejo, razvijajo, želijo več od življenja in zavedajo se, da lahko izkoristijo svoj potencial v pravih okoliščinah. Zato manjše zadovoljstvo, ker jim recimo obisk cerkve ne predstavlja viška tedna.
0
Ta pikra 19.06.2026 ob 8:38
trditev, da so desničarji srečni, ker sprejemajo obstoječi red, se v psihologiji imenuje teorija sistemskega upravičevanja (System Justification Theory).
Podpora: Raziskovalci John Jost in Jaime Napier potrjujeta, da konservativna ideologija deluje "paliativno" (kot zdravilo proti bolečini). Ker konservativci pogosteje verjamejo, da so neenakosti pravične in zaslužene, doživljajo manj stresa zaradi družbenih razlik kot levičarji, ki te neenakosti vidijo kot krivične.
Ovrga: Novejše študije opozarjajo, da to ni zgolj slepo uboganje "šefa", ampak kognitivni mehanizem za zmanjšanje negotovosti. Poleg tega raziskava Wojcika in sodelavcev kaže, da levičarji v eksperimentih pogosto kažejo več izkušenih pozitivnih čustev (npr. ob gledanju smešnih videov), medtem ko konservativci poročajo o višji oceni življenjske zadovoljnosti. To nakazuje, da so levičarji morda manj srečni le na papirju (zaradi kritičnosti), ne pa nujno tudi v vsakdanjem čustvovanju.
Brave logo
Vprašajte
Vse
Slike
Novice
Videoposnetki
Goggles
akademska literatura že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja ugotavlja da konservativci poročajo o večji sreči kot levičarji. podobno je z rezultati o osamljenosti saj levičarke poročajo da se počutijo osamljene večkrat na teden medtem ko je med desničarkami občutka osamljenosti
Hiter odgovor
A akademska literatura od sedemdesetih let prejšnjega stoletja ugotavlja, da konservativci poročajo o večji sreči in boljšem duševnem zdravju kot levičarji.
Glede na študije:
Levičarke pogosteje poročajo o občutku osamljenosti (večkrat na teden).
Desničarke so v povprečju bolj srečne, manj osamljene in pogosteje poročene.
Ta pojav se pripisuje razlikam v vrednotah: konservativci, ki cenijo tradicijo, vero in družino, ter redkeje živijo v zunajzakonskih skupnostih, dosegajo višjo raven psihološkega blagostanja. Nasprotno, levičarska usmeritev je povezana z večjim nezadovoljstvom, ki se lahko kaže v agresivnejšem ali vulgarnem izražanju kot kompenzacija za pomanjkanje sreče.
🌐
🌐
🌐
🌐
+16
dejanska raziskava o tem?
Dokončano
Da, trditev temelji na obsežni empirični literaturi. Ključne ugotovitve in razlage so naslednje:
Ključne raziskave o sreči
Najbolj citirana študija je delo psihologov Jaime L. Napier in John T. Jost iz leta 2008, objavljeno v reviji Psychological Science. Analizirala sta podatke iz ZDA in devetih drugih držav ter potrdila, da je desnosrednja usmerjenost povezana z večjim subjektivnim blagostanjem.
Podatki raziskave General Social Survey (GSS), ki se zbira od leta 1972, dosledno kažejo na približno 10-odstotno razliko: konservativci poročajo, da so "zelo srečni", pogosteje kot liberalci. Ta trend se je v nekaterih obdobjih celo poglabljal.
Napier Jost 2008 Why Are Conservatives Happier Than Liberals
Ogled vsega
Razlage za razlike v sreči
Raziskovalci izpostavljajo več mehanizmov, ki pojasnjujejo ta fenomen:
Racionalizacija neenakosti: Konservativna ideologija pogosto deluje kot "pomirjevalo" (palliative function), saj posameznikom pomaga sprejemati družbene in ekonomske neenakosti kot pravične ali naravne. Liberalci težijo k večjemu razmišljanju o teh neenakostih, kar povečuje stres in nezadovoljstvo.
Osebnostne lastnosti: Študije (npr. Burton, Plaks & Peterson, 2015) kažejo, da liberalci dosegajo višje rezultate pri nevroticizmu (nagnjenost k anksioznosti in negativnim čustvom), medtem ko so konservativci bolj čustveno stabilni.
Družbena integracija: Konservativci so pogosteje poročeni, bolj religiozni in močneje vključeni v lokalne skupnosti, kar so dejavniki, ki neposredno korelirajo z višjo življenjsko zadovoljstvom.
Osamljenost in spolne razlike
Glede osamljenosti novejše analize (npr. podatki iz leta 2023–2025) potrjujejo, da so razlike še posebej izrazite pri ženskah. Liberalke poročajo o bistveno višjih stopnjah psihološke stiske, osamljenosti in depresivnih simptomov v primerjavi s konservativkami.
To se pripisuje manjši vključenosti liberalnih žensk v tradicionalne institucije, kot sta zakon in cerkev, ki nudijo socialno oporo. Hkrati liberalke pogosteje poročajo o izpostavljenosti vsebinam na družbenih omrežjih, ki sprožajo občutke depresije in osamljenosti.
mental health trends liberals vs conservatives women loneliness
Ogled vsega
avtorji raziskave pa so
Dokončano
Glavni avtorji ključnih raziskav na to temo so:
Pionirska študija (2008)
Najbolj vplivno delo sta napisala Jaime L. Napier in John T. Jost z naslovom "Why Are Conservatives Happier Than Liberals?", objavljeno v reviji Psychological Science. Njuna analiza podatkov iz ZDA in devetih drugih držav je potrdila, da je desnosrednja usmerjenost povezana z večjim subjektivnim blagostanjem, kar sta pripisala "paliativni funkciji" konservativne ideologije pri racionalizaciji neenakosti.
Napier Jost Why Are Conservatives Happier Than Liberals 2008
Ogled vsega
Drugi pomembni raziskovalci
Poleg njiju so pomembne prispevke dali še:
Barry Schlenker, John R. Chambers in Bonnie Le (2012): Poudarili so vlogo osebnostnih lastnosti in pozitivne prilagoditve.
Olga Stavrova in Maike Luhmann (2016): Analizirala sta podatke iz 92 držav in ugotovili, da je povezava med konservativnostjo in srečo odvisna od širšega družbenega okolja.
Caitlin M. Burton, Jason E. Plaks in Jordan B. Peterson (2015): Raziskovali so vlogo nevroticizma kot mediatorja med politično usmeritvijo in srečo.
Podatki, ki jih ti avtorji analizirajo, pogosto izhajajo iz dolgoročnega projekta General Social Survey (GSS), ki ga vodi National Opinion Research Center (NORC) na Univerzi v Chicagu in se izvaja od leta 1972.
bi lahko to ovrgli s tezo
Saj je jasno, desničarji so srečni, ko ustrežejo cerkvi in šefu. Ženske dodatno se možu.
Levičarji pa želijo razvoj, raziskujejo, razvijajo, želijo več od življenja in zavedajo se, da lahko izkoristijo svoj potencial v pravih okoliščinah. Zato manjše zadovoljstvo, ker jim recimo obisk cerkve ne predstavlja viška tedna.
Dokončano
Vaša teza delno drži, vendar jo akademska literatura ne potrjuje v celoti in jo tudi ne razume kot preprosto "ustrežanje avtoritetam". Raziskave ponujajo bolj niansirano sliko, ki razlikuje med subjektivnim občutkom sreče in objektivnimi življenjskimi okoliščinami.
Tukaj je, kako raziskave podpirajo ali ovržejo vaše trditve:
1. Teza o "ustrežanju cerkvi in šefu" (Sistemsko upravičevanje)
Vaša trditev, da so desničarji srečni, ker sprejemajo obstoječi red, se v psihologiji imenuje teorija sistemskega upravičevanja (System Justification Theory).
Podpora: Raziskovalci John Jost in Jaime Napier potrjujeta, da konservativna ideologija deluje "paliativno" (kot zdravilo proti bolečini). Ker konservativci pogosteje verjamejo, da so neenakosti pravične in zaslužene, doživljajo manj stresa zaradi družbenih razlik kot levičarji, ki te neenakosti vidijo kot krivične.
Ovrga: Novejše študije opozarjajo, da to ni zgolj slepo uboganje "šefa", ampak kognitivni mehanizem za zmanjšanje negotovosti. Poleg tega raziskava Wojcika in sodelavcev kaže, da levičarji v eksperimentih pogosto kažejo več izkušenih pozitivnih čustev (npr. ob gledanju smešnih videov), medtem ko konservativci poročajo o višji oceni življenjske zadovoljnosti. To nakazuje, da so levičarji morda manj srečni le na papirju (zaradi kritičnosti), ne pa nujno tudi v vsakdanjem čustvovanju.
system justification theory happiness critique Wojcik
Ogled vsega
2. Vloga institucij (Cerkev in zakon)
Trditev, da je obisk cerkve ključen, je empirično močno podprta, vendar ne gre zgolj za "ustrežanje".
Podatki: Študije (npr. Brad Wilcox, Inštitut za družinske študije, 2024) kažejo, da je razlika v sreči med konservativkami in levičarkami skoraj v celoti izničena, ko upoštevamo zakonski stan in versko udeležbo.
Konservativke so pogosteje poročene in redneje obiskujejo cerkev.
Tisti levičarji, ki so poročeni in redno hodijo v cerkev, so prav tako zelo srečni (pogosto enako kot konservativci).
Zaključek: Ni ideologija tista, ki neposredno povzroča srečo, ampak način življenja, ki ga ideologija spodbuja (skupnost, rituali, stabilna družina). Levičarji teh institucij pogosto zavračajo ali so iz njih izključeni, kar vodi v večjo osamljenost.
argument, da levičarji žrtvujejo srečo za razvoj in zavedanje o potencialu, ima prav tako oporo v literaturi:
Negativna pristranskost: Raziskave kažejo, da levičarji pogosteje gojijo "negativno kognitivno pristranskost" – lažje opazijo in pomnijo slabe novice in družbene krivice. To je cena "budnosti" in želje po spremembah, a hkrati vir kroničnega nezadovoljstva.
Psihološka bogatost: Nekateri psihologi (npr. Shigehiro Oishi) trdijo, da čeprav so levičarji manj "srečni" v smislu zadovoljstva, doživljajo več psihološke bogatosti (psychological richness) – torej več raznolikih, intenzivnih in smiselnih izkušenj, ki pa niso nujno prijetne.
Realizem proti iluziji: Medtem ko konservativce ščiti "iluzija" pravičnega sveta, levičarji nosijo breme realnosti in empatije do trpečih, kar znižuje njihovo subjektivno srečo, a lahko povečuje njihov občutek smisla v boju za spremembe.
Drži, da institucionalna povezanost (cerkev, zakon) močno dviguje srečo konservativcev, medtem ko odsotnost teh struktur pri levičarjih vodi v osamljenost.
Drži, da levičarsko nezadovoljstvo izvira iz zavračanja statusa quo in želje po spremembah.
Ne drži popolnoma poenostavitev, da so konservativci srečni le zato, ker "ustrežejo šefu". Gre za kompleksnejši psihološki mehanizem zmanjševanja anksioznosti skozi sprejemanje reda in pripadnost skupnosti, medtem ko levičarji menjajo ta mir za angažma in kritično zavedanje.
😄 fino, da je chatgpt tukaj sogovornik…
Se vprašam, ali je zadnje čase res toliko ljudem potreben računalniški program, da brez njega več niso zmožni biti prepričani v lastno logiko. Ali imeti svojega mnenja, pogleda?
Je še komu to srhljivo?
1
ta pikra 19.06.2026 ob 9:10
Prvi moj odgovor je dejansko moj, v drugem pa sem dobila še potrditev mojega razmišljanja prek chata
-2
če še niste dojeli 19.06.2026 ob 9:20
Levičarji so uporabni idijoti, tujih ver in ideologij!!!
Tak človek nikoli ne bo srečen.
1
Reala 19.06.2026 ob 9:33
»Kdor v mladosti ni levičar, nima srca; kdor je v starosti še vedno levičar, nima pameti.«
Winston Churchill, François Guizot
3
mentalno pomanjkanje 19.06.2026 ob 10:08
Nizek IQ, nula empatije, ideja da morajo biti vsi kot ti, prepotentnost, obsedenost z denarjem, obsedenost z nasiljem, vojsko, jemanjem ljudem ki ti niso všeč pravice, potreba po tem da nekoga zmanjšaš zato da se ti večji počutiš, nizka izobrazba, poveličevanje fizičnega dela in nerazumevanje kaj ti ga sploh omogoča, ploskanje stvarem ki bodo tebi osebno škodile zato ker jih tvoja stran predlagala....predvsem pa čaščenje ene osebe ......je res znak zdravega uma.
1
Srebvkorja 19.06.2026 ob 12:50
@Čveka
Ti si torej zelo srečna.
Glede duševne bolezni levičarstva se seveda strinjam
1
Koki 19.06.2026 ob 15:05
@Ta pikra
Ma daj "naturopat/cavecanemovski/woke-destrukcija/navajovski" A SEDAJ SI ŽE BABA?
A nisi ti proti tej ne-binarnosti in spolni fluidnosti?
Nič ni ta odgovor tvoj, če napiše 2 svoja stavka notr?
Medtem, ko moji odgovori, so res moji, posledica iskanja znanja preko tiska, kulture in umetnosti, raziskovanja življenja v praksi itd. še preden sem začel internet uporabljati.
Ti pa imaš ZGOLJ TEORIJE. Si incel in avtist, ki brskaš ponavadi po obskurnih straneh, kjer ponavadi iščeš ideje, ki potrjujejo tvoj zaprt izkrivljen incelovski pogled na svet.
Sedaj imaš pa še AI, da ti pomaga sestavljati odgovore.
Res si zelo neinteligentna oseba, ki se trudi zakrivati to pomankljivost.
@Čveka
Saj se ga verjetno spomneš iz Starševskega čveka? Že tam je iz obskurnih strani preko računalnika prevajal neke tekste, ki so bili prevedeni tako, da so izgubili ves smisel in so bili smešni za brat.
-1
Koki 19.06.2026 ob 15:08
@Reala
... France Rode, ki to izjavo ponavlja kot svojo. Enako Julij Cezar na temu forumu...
-1
Ta pikra 19.06.2026 ob 15:33
@Koki
Tale moj vzdevek je edini moj vzdevek in ves čas je jasno razvidno, da sem ženska. Zadovoljna v svoji koži.
In moj prvi odgovor tule je bil samo moje razmišljanje, ki ga je AI tudi potrdila.
@Srebvkorja
😄 dovolj srečna, da ne utegnem spraševati neznancev po njihovem počutju. 😉
Bi imel kak recept za srečo? Z veseljem podelim.
KOKI
Ne zasledujem uporabnikov, le vsebine zapisov komentiram, pa še to le po trenutnem vzgibu.
0
smešno in bizarno 19.06.2026 ob 16:06
kar je pa najbolj smešno in bizarno, da levičarji (lgbt+q) podpirajo priseljevanje muslimanov. a veste kaj počnejo muslimani z levičarji, ped_ri in lez_bijkami? očitno ne ker, če bi vedeli jih ne bi vabili v evropo.
@smešno in bizarno
Ne čutim nobene potrebe po muslifobiji. Se ne ukvarjam z njo.
Če ti bo kdo hotel delati krivico, mi pa javi in bom ti stopila v bran z vsemi svojimi močmi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.06.2026 ob 5:20
Ste se kdaj vprašali, zakaj se nekatere poslanke Gibanja Svoboda obnašajo “pocestniško”? So ves čas razdražene, njihovo izražanje je mestoma vulgarno. Obstaja za to znanstvena razlaga? Obstaja! Najnovejša študija, objavljena v reviji Political Behavior, pravi, da gre za duševno bolezen, ki je začela delovati kot samostojna politična identiteta in ta identiteta najbolj pride do izraza na levici v obliki pomanjkanja sreče.
Ko je nedavno predsednik državnega zbora Zoran Stevanović opozoril, da se določene poslanke Svobode obnašajo “pocestniško”, je skupina poslank napovedala tožbo. V tem izrazu so se prepoznale Janja Sluga, Alenka Bratušek, Mateja Čalušić, Nataša Avšič Bogovič in Lena Grgurević, pri izpadih in zmerjanju desnice je v prvih bojnih vrstah tudi Tamara Vonta.
Desničarji srečnejši od levičarjev
Že več študij je pokazalo, da so desničarji v povprečju veliko srečnejši od levičarjev. Med njimi denimo revija z Univerze Columbia, ki je opozorila, da ljudje z levičarsko (liberalno) orientacijo že dolgo poročajo o nižji ravni sreče in psihološko dobrega počutja kot konservativci. Ta pojav so pripisali različnim dejavnikom, vključno z ideološko racionalizacijo neenakosti. To svoje nezadovoljstvo s samimi s seboj in pomanjkanjem sreče kompenzirajo s “pocestniškimi” napadi na ideološke nasprotnike. Najnovejša študija v omenjeni reviji Political Behavior to samo potrjuje.
»Vse bolj jasno postaja, katere ideje kaj počnejo! Konservativne, še posebej krščanske ideje, imajo veliko boljše dosežke kot ideje levičarjev. In to ima globoke osebne in politične posledice,« je o študiji zapisal Glenn T. Stanton iz Daily Citizen. Povedano drugače. Ljudje (konservativci), ki spoštujejo družino, tradicijo in vero, so veliko bolj srečni in uspešni od levičarjev, ki prisegajo na nove in nore postmodernistične vrednote. To pripelje, da so levičarke (glede na študije) trikrat manj zadovoljne s svojim življenjem kot konservativke. Slednje vpliva na duševno zdravje progresivnih, zato so tudi bolj nagnjeni k agresivnim, vulgarnim in “pocestniškim” izpadom.
Levičarstvo negativno vpliva na duševno zdravje
Akademska literatura že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja ugotavlja, da konservativci poročajo o večji sreči kot levičarji. Podobno je z rezultati o »osamljenosti«, saj levičarke poročajo, da se počutijo osamljene večkrat na teden, medtem ko je med desničarkami občutka osamljenosti veliko manj. Znanstvena literatura to pojasnjuje z dejstvom, da so konservativke veliko pogosteje poročene, veliko manj jih živi v zunajzakonski skupnosti, predvsem pa pogosto obiskujejo katoliške verske obrede.
Zato pogostih izpadov besa levičarkam ne gre zameriti, ampak je treba gledati na to s pomilovanjem. Ali kot ugotavlja študija: ideološka in politična usmeritev zelo vplivata na duševno zdravje. Levičarska usmeritev vpliva negativno, desničarska pa pozitivno.
B. J.