☕ Ravnokar srečal Mišo Molk v merkatorju.

Jst bi zihr kaj pametnega prijavil recimo: sem mislil da imate na TV boljše plače 😆

če vidim koga, ki je v zadregi pri plačilu, imam vso potrpljenje tega sveta in časa na odmet. Zadeva je nerodna in zakaj bi človeka, kogarkoli, spravljala v zadrego.

Neakj človeškega je v vas .......

To vsekakor, tudi plačal sem že namesto ženice, ki bi morala nekih 10dkg salame vrnit ker ni imela dovolj denarja , ampak pr Miši bi pa zihr kaj bleknil 🙁

Ja, v denarnici ni imela pribite pare. Dala je kreditno kartico eni prodajalki piko pa ta drugi prodajalki?!

VN mi je cedalje bolj vsec.

Pa je bila MM kaj sarmantna? Kaj bi ji rekli, kompliment ali obratno?

Škoda ker miša ni odvrnila da ji merkator ne diši prav preveč sicer bi imela piko kartico pospravljeno in pripravljeno na vidnem mestu! 😛

Oblečena je bila seveda kot zvezda. Dolgi šal okoli vrata in tako jakno, ki se je končala pri komolcih.

Zakaj ji nisi rekel, da jo Redna pozdravlja pa naj pride kaj na čvek 😉

Waw, jaz se oblačim kot zvezda! Dolgi šal vedno, jakna, ki se konča pri komolcih v večini primerov... Nisem pa vedela, da je to kaj posebej zvezdniško...

Drugače pa VN, to s staro ženico in salamo pa je res zelo lepo od tebe 😉

Drugače pa, da odgovorim na tvoje vprašanje. Miši ne bi rekla ničesar, prav tako kot kakšnemu neznancu ne bi rekla ničesar. Če bi sploh opazila, da je pred mano Miša, ampak verjetno ne bi, ker sem blazno nepozorna kar se tiče ljudi okoli mene. Zakaj ji pa ne bi rekla ničesar? Ker enostavno nimam potrebe po ogovarjanju neznancev iz ljubega miru. In Miša je zame točno to, neznanka. Sicer je res, da je pri nas ona znana oseba, ampak mislim, da mi to še ne daje pravice, da začnem govoriti z njo, medtem ko ženska poizkuša nakupiti futr za večerjo.

A vi na blagajnah nikdar ne pokramljate z blagajnicarko ali recete kaksno s tistimi, ki so za ali pred vami v vrsti. ne glede na to, ce so znani ali ne? A se samo grdo drzite in strmite predse?

Blagajničarki se zmeraj nasmejim in jo prijazno pozdravim. Kramljam ponavadi ne, saj se jim v trgovinah, kamor jaz zahajam ponavadi mudi, in niso preveč hvaležne če poizkušam čvekati. Z neznanci na blagajni mi ni nikoli padlo na pamet, da bi sploh poizkusila čvekati, če seveda odštejemo razne vljudnostne oprostite, hvala in prosim po potrebi. Ne bi rekla, da mrko zrem v svet in zgledam kot namrgodena krastača, saj se ponavadi trudim biti in gledati prijazno, bi me pa precej presenetilo, če bi kak neznanec v vrsti čutil potrebo po klepetu z mano. Se mi zdi, da v trgovinah, kamor jaz zahajam, to tudi ni v navadi...

Potem te blagajnicarke nikdar ne vprasajo, kako si in nikdar ne zacneja mini klepeta (small talk)? Te nikdar ne vprasajo, ce si dobila vse, po kar si prisla v trgovino? In nikdar ne pokomentirajo kaksnega izdelka? Hmmm 🙁

Miss b pol pa se dobr da nis nikol prisla v trgovino kjer sem delala... bi me precej trapasto gledala.ko bi te kaj ogovorila in nacela pogovor.

Zdaj si mi pa dala misliti. Večino večjih nakupov opraviva v Lidlu in Hoferju in tam še nobena prodajalka ni nikoli sama začela pogovora. Očitno se jim vedno mudi, tako da tudi jaz razen osnovnih vljudnosti ne poizkušam čvekati.

Da bi me katerakoli prodajalka kadarkoli vprašala kako sem, ali če sem dobila vse kar rabim... Mislim, da tega pri nas še nisem doživela. V "mojem" lokalnem merkatrorju so malo bolj sproščene in občasno (če nima gužve) poklepetam s pupo, ki dela na kruhu, ker se vseeno že nekaj let na videz poznava in pa z gospo, ki dela v trafiki, kamor hodim po cigarete, in me že tako dobro pozna, da točno ve, kaj rabim. Ampak to so prej izjeme kot pravilo.

A pri vas je klepetanje z blagajničarkami v navadi? Ker tudi ko stojim v vrsti še nisem opazila, da bi kdo kaj velik klepetal s prodajalkami v lidlu ali hoferju. Tako, da mislim, da nisem samo jaz takšna...

Seveda! "How are you today?" je blagajnicarska klasika. Isto, ce si nasel vse, po kar si prisel. Ce nisi, poves, pa bodo koga poklicali, da bo sel pogledat v skladisce, ce nisi kaksnega prodajalca ze prej vprasal. V kaksni trgovini morajo celo prebrati tvoj priimek s kartice in te nagovoriti po priimku. V drugih trgovinah stoji za blagajno druga oseba, ki napolni tvoje vrecke. Nekje so micelo nakupljeno do avta vedno zapeljali. Vse za bolj domace pocutje strank, da se bodo se vrnile. Za vecje predmete ti rece, da jih ni treba dvigovati, ker so tezki, da bo ze ona prisla okoli blagajne, da bo odcitala kodo. Najbolj hecno pa je, ko te kaksna vprasa, kako se imenuje zelenjava, ki jo postavis na tekoci trak na blagajni.

Drugace pa vsakic, ko sem v trgovini (govorim o specerijskih in taksnih kot je, recimo, Leclerc), blagajnicarka pokramlja s kom. Ce se pa caka, ker kaj preverjajo ali poslje drugega prodajalca po kak artikel, pa sploh. Na koncu ti pa se lep dan zazelijo. Ce pa pozabis kaksno vrecko, pa tecejo za tabo.

O hudo, to je pa čist drugačen odnos, kot sem ga navajena iz našit trgovin. Čeprav v mojem rojstnem kraju mami velikokrat kaj odnesejo do avta, posebno če je kakšna težja zadeva. Je pa res, da je moj rojstni kraj precej majhen. V ljubljani nisem tega navajena....

Fiddlestick, najbrž ne veš, da so prodajalke v določenih trgovinah (lidl, hofer) pod hudim časovnim pritiskom, ker jih je malo in se ne smejo izgubljati v pogovorih. Posebej v Hofru so blagajne ekspresne, komajda loviš artikle, ki grejo čez čitalec kode.
To, kar opisuješ, se je v Sloveniji dogajalo pred leti, z izjemo polnilca vrečk, tega ni bilo nikoli pri nas. Zdaj pa je tudi dobre volje vedno manj, lahko se celo zgodi, da te kdo čudno pogleda, če si prijazen.

To, če še kaj rabiš, te sprašujejo na Petrolu, ampak je tako očitno poslovna poteza, da niti ni prijetno.

Ja jst sm delala v vaski stacuni... tam ce nisem sama ogovorila so pa drugi. Ni bilo dolgcas.

Sicer pa jaz tudi v lidlu kupujem pa v vrsti redko poklepetam razn s kako mamco ki me ogovori ko jo zanima kaj od mojih dveh k je ena bl fletna ko ta druga ( nima veze ce se ena dere ker je navelicana sedenja v vozu in druga vztrajno prosi za cokolado ki jo ne dobi). Amapk na blagajji pa zadnje case redno klepetam ko je vedno en in isti za blagajno in smo ze kar na ti, pa.tudi veliko nabavim in tam stojim kar nekaj casa. Pa obvezno me vprasajo al danes tavelika lahko dobi bonboncka al ne.... ker ni vedno pridna. 😛

A imajo te trgovine, ki izvajajo tak pritisk nad prodajalkami, pozitivno ali negativno bilanco? Je upravi res tako vseeno do kupcev? Do prodajalcev vem da jim je, saj jim je pri nas tudi. Zanje so le potratna roba, ki jo zaposlijo za nekaj ur na teden, in ki se jo z lahkoto nadomsti.

Dorfy, pa se le se najdejo prijazni ljudje. Ampak ce sta tako fletni, se sploh ne cudim.

To je potem tako kot pri nas pri zdravniku, ko po pregledu otroku dajo liziko.

Te trgovine dobro poslujejo. Sicer razmer s strani prodajalcev ne poznam, morda bo kdo drug kaj več povedal, kupce pa pritegnejo z ugodnim razmerjem med kakovostjo in ceno. Kdor kupuje v njih, pozna te prednosti in najbrž ne potrebuje dodatne stimulacije za nakup.
Tak brezbrižen odnos je bolj moteč v trgovinah, kjer bi glede na cene pričakoval višjo kakovost blaga in storitev. Z butičnimi trgovinami pa nimam izkušenj, najbrž je tam spet čisto drugače.
V splošnem pa deželo preveva malodušje in slaba volja, kar skupaj z že tako depresivno naravo Slovencev ni najboljša kombinacija.

Jst ropotam k kufemaln, vedno ogovorim koga v vrsti, že najdem kak razlog , da začnem pogovor in običajno se ljudje odzovejo prijazno s nasmehom , mučno mi je čakanje v vrsti kjer so vsi tiho , tudi s blagajničarko vedno mal podebatirava tako mimogrede ko skenira blago .

Vedno rečem, kak si ti in kako energijo oddajaš, taki so drugi do tebe!
V Lidlu, Hoferju še nikoli nisem bila, sem slišala, da komaj zlagaš od vse furije, ki se dogaja. V Šparu, Mercatorju, Leclercu pa skoraj vedno kako rečemo, gospe so prijazne, ko zlagaš v vreče, kakšno rečeš zraven....

Meni je pa ful mučno v mečkatorju ko moram čakat da mi da izdelk das ga zložim v vrečo. Rada imam lidl ker so hitri ker jaz tudi zmečem v voz pa pol pri kraju kjer imajo pult v miru zložim v vrečko in dam pod otroški voziček ali pa peljem voz do avta in tam zložim v vrečo ali zaboj v prtljažniku.

Kva si ena . A ne znaš govort o čem drugem kot o redni?

S prvim stavkom se definitivno in popolnoma strinjam.

Kar se tiče hitrosti v lidlu in hoferju pa skoraj moram še jaz kaj dodati. So hitre, in so učinkovite. Občasno pa preberem razne štorije o tem, kako stvari letijo na tla, kako prodajalke stvati mečejo... Meni se to še ni zgodilo. Stvari na blagajni zlagam v voziček in košarico, na pultu prepakiram v vrečke in grem. Meni daleč ljubša oblika nakupovanja kot mercatorjevo počasno skeniranje, kode ki ne primerjo, pike, popusti, kupončki,....

jaz s prodajalkami klepetam. Oziroma one z mano (mercator). Pa da se razumemo, sovražim čvekanje, ki ovira posel in zaradi katerega nastaja vrsta. Ampak, ko mi prodajalka daje kruh v vrečko, rečem, danes pa ni guzve ipd. pa mi kaj odgovori. Na blagajni podobno, prijazen stavek o vremenu, kakšni splošni zadevi, zdravi prehrani ipd. Beseda, dve, nasmešek, pa je.
Mislim, da si s tem preprosto polepšamo dan.

Prosim, da se držite teme. Nisem vas prašal za primerjavo med lidlom in merkatorjem ampak sem vas prosil za mnenje, če bi vi stali v vrsti za Mišo, bi ji kaj rekli in če kaj?

Jaz bi jo vprašal, zakaj hudiča ne nakupuje v Lidlju 😆

Kakšno bi bilo pa tvoje stališče glede lidla v primerjavi z merkatorjem? Sicer to res ni slaba ideja. Lahko bi jo vprašal zakaj kupuje pri najslabšem sosedu, "Sem mislil, da je merkator samo za služinčad ne pa za zvezde s televizije."

Katera trgovina pa je potem najbolj prestižna v Sloveniji če ne Mercator?

Kaj naj bi ji človek rekel, če je pa urejala zadevo z blagajničarko?

Mogoče bi na hitro in neopazno pogledala, če je v živo tudi tako plastična.

ali pa: O, gospa Čepin, v živo še boljše zgledate kot na fotkah.

Vprašanje brezposelnega bi se pa glasilo: "O, ga. Molkova, ali meni tudi lahko priskrbite službo na tv, tako kot ste jo svoji hčerki?"

No in ker si srečala M.M. lahko umreš. Več ne moreš pričakovati od življenja Jaz jo nisem nokoli srečala.

Ej, stari škoda, da nisi stal z mano v vrsti pa mi to prišepnil v uho. Točno to bi ji mogel reči. To bi bilo carsko. Vsi bi gledali njen odziv.

Dorfy ne navadi jo na cuker, tega je že povsod dovolj oz. preveč.