Dodajam izkušnjo.
V času korone v sivi coni, ko je bilo mešano na oddelku: reva, stara z demenco, mladi (ki jih je najbrž imela, da na stara leta ne bo sama), so jo zabrisali tja, da bi prej prišla v dom za ostarele. Seveda je reva tavala okoli. Kaj so naredili tehniki? Filali so jo s polno pomirjevali do te mere, da je bruhala. Naslednji dan jim je rekla: ne več, to je preveč. Mhm, vseeno je morala. Ker iz nekega razloga imajo tehniki pomirjevala pri sebi in jih predpisujejo, kot da so zdravniki.
Precej zabavno se jim je zdelo, da so sredi noči preverjali folk, če da mir in za zabavo butali z vrati, da se je vse streslo.
Da bi kdo komu razložil, kakšna "zdravila" so mu predpisali, kakšno je delovanje in stranski učinki, o tem ni bilo govora. Ker: zaupajte nam.
Ko je ženska prišla po pomoč zaradi akatizije, so jo lepo zaprli not in ji dodajali zdravila, namesto, da bi ji prilagodili odmerek "zdravil", ki to povzročajo. Da bi ji kdo povedal, zakaj šeta v 3pm, seveda ni prišlo v poštev, kaj šele, da bi ji kdo povedal, da je to stranski učinek "zdravil". Njihova rešitev? Zadeti jo dovolj z dodatnimi "zdravili", da ne bo več zmožna šetanja.
Vedno bolj verjamem, da telefoni niso prepovedani iz kakšnega drugega razloga, ampak zato, da ne bi kdo posnel, kaj osebje počne. Tisto urico ali dve, ko dovolijo telefone, je pa osebje pridno.
itd.
V času korone v sivi coni, ko je bilo mešano na oddelku: reva, stara z demenco, mladi (ki jih je najbrž imela, da na stara leta ne bo sama), so jo zabrisali tja, da bi prej prišla v dom za ostarele. Seveda je reva tavala okoli. Kaj so naredili tehniki? Filali so jo s polno pomirjevali do te mere, da je bruhala. Naslednji dan jim je rekla: ne več, to je preveč. Mhm, vseeno je morala. Ker iz nekega razloga imajo tehniki pomirjevala pri sebi in jih predpisujejo, kot da so zdravniki.
Precej zabavno se jim je zdelo, da so sredi noči preverjali folk, če da mir in za zabavo butali z vrati, da se je vse streslo.
Da bi kdo komu razložil, kakšna "zdravila" so mu predpisali, kakšno je delovanje in stranski učinki, o tem ni bilo govora. Ker: zaupajte nam.
Ko je ženska prišla po pomoč zaradi akatizije, so jo lepo zaprli not in ji dodajali zdravila, namesto, da bi ji prilagodili odmerek "zdravil", ki to povzročajo. Da bi ji kdo povedal, zakaj šeta v 3pm, seveda ni prišlo v poštev, kaj šele, da bi ji kdo povedal, da je to stranski učinek "zdravil". Njihova rešitev? Zadeti jo dovolj z dodatnimi "zdravili", da ne bo več zmožna šetanja.
Vedno bolj verjamem, da telefoni niso prepovedani iz kakšnega drugega razloga, ampak zato, da ne bi kdo posnel, kaj osebje počne. Tisto urico ali dve, ko dovolijo telefone, je pa osebje pridno.
itd.
7
A ste kdaj imeli izkušnje z dementnimi starostniki? Bi imeli tako potrpljenje, mesece, leta?
-5
Dr. Jurij Bon se je ukvarjal tudi z dementnimi starostniki, čeprav je njega bolj zanimalo področje psihoz.
1
@A ste
Tvoja rešitev je, da se jih zapre na psihiatrijo, kjer jih nafilajo s pomirjevali do te mere, da bruhajo????
Očitno res drži, da je večina zunaj.
Tvoja rešitev je, da se jih zapre na psihiatrijo, kjer jih nafilajo s pomirjevali do te mere, da bruhajo????
Očitno res drži, da je večina zunaj.
4
@žrtev psihiatrije To je tipično klamfa je duševnega bolnika, ki trpinči in ogroža vse bližnje okoli sebe in zanika svojo bolezen. Vsega drugi krivi. Nisi žrtev, ravno obratno.
-1
@Če Tako je. Ne moreš bit ti žrtev, ki trpinčiš svoje bližnje, jih ustrahuješ in ogrožaš. Menda te niso kar za nič odpeljali v Begunje? Menim celo, da bi psihiatri in osebje morali mal bolj na trdo prijet take paciente, ki ne priznavajo svoje bolezni in so vsega drugi krivi.
-4
V uvodu opisujem svojo izkušnjo s psihiatrijo iz leta 1989, ki ni najbolj pozitivna. Tu na forumu ni nihče popolnoma nič kriv za ta problem.
3
Oddaja o Michaelu Stewartu, ki je ubil svojo mamo je zanimiv vpogled v shizofrenijo. Brockwille bolnica in njeni pacienti - zgledajo nedolžno, so pa čisto vsi hudo nevarni in zmožni moriti.
0
Zanimiva raziskava je tole. Pogledaš eno oddajo in veš vse o tem, kako se zazdravi vse možne bolezni, ki jih "zdravi" psihiatrija. Donning Kruger efekt?
In četudi drži tole. Saj se zavedaš, da jih ne zaprejo za večno, še manj koga pozdravijo. Kaj boš pa s to novico?
In četudi drži tole. Saj se zavedaš, da jih ne zaprejo za večno, še manj koga pozdravijo. Kaj boš pa s to novico?
2
Problem je, ker vi gledate skrajnosti. Ne pogledate pa tistih vmes. Vivbi kar vse pozaprli. Človek, ki vsak dan razmišlja, kako bi kupil orožje in koga ustrelil, ja, take je treba pozapret. Ampak ne razmišljajo vsi tako. Tisti, ki ga je policistka ustrelila, ja, se strinjam, saj ni bilo več nič od njega, če je samo razmiškjal, kje bi kupil orožje in nekoga ustrelil (ali sam sebe). Ja, bil je nevaren za okolico, ampak kdo ve, če ne bi naredil samomora, če ga policistka ne bi ustrelila? Ampak niso vse samo skrajnosti, imaš tudi knjigo, ki opisuje, kako zdravila niso pomagala ali pa so pomagala pri shizofreniji. Dr. William Glasser. Beri. Farmacija je zayebana stvar.
0
Skoz isti osebek odpira teme, ki je bil nasilen do bližnjih in ogrožal nihova življenja. In to zelo dolgo preden so ga prvič hospitalizirali. Vsak dan nabija kako so krivi psihiatri in farmacija in kako ti uničujejo ljudi in ustvarjajo bolnike. Veš da.
1
Statistika pravi, da je približno 1 % ljudi diagnosticiranih s shizofrenijo. V življenju sem srečal več oseb s to diagnozo in nikoli se nisem počutil ogroženega. Izkušnje so zelo različne in ni prav, da se kogarkoli posplošuje. Skratka, shizofrenikov se ne bojim.
1
@žrtev psihiatrije Ponavljaš se in ni res kar nabijaš . Samo letos je bilo pri nas v kroniki ze več umorov, ki jih zagrešil shizofrenik. Na Hrvaškem tudi.
1
Zelo zanimivo, da so v tej temi najbolj artikulirani tisti, ki imajo osebne izkušnje s PB.
1
Če bi imela knjigo pri sebi, bi citirala, kaj piše o shizofrenikih in zdravilih. Nekaterim pomaga, nekateri so še slabše. Pa saj ste tudi tu gor pisali, da sodelavka ipd. jemlje zdravila in normalno dela, da pa bi bila brez zdravil katastrofa. Pol imaš pa take, ki tudi z zdravili ne morejo delat oziroma ne pomaga.
0
Zakaj pa nisi šel v zapor, ne v bolnico, ko si doma izvajal nasilje, grozil in ogrožal življenja bližnjih? Bi se izognil psihiatrom in "zastrupljanju z zdravili" Problem rešen.
-1
Po moje bi šel v zapor samo, če koga resno poškoduje ali ga le-ta toži. Mora biti dokumentirano, vidno, da je nekoga napadel. Ali pa še to ne, ker bi odvetnik zahteval odškodnino, zapora pa ne bi bilo. Če pa še denarja nima, pol je pa še večji problem. Pa še to bi bil v zaporu verjetno samo 2 leti. Ali pa pogojno.
0
@Zakaj?
Točno tako. Potem pa odgovarjaj za svoja dejanja tako kot vsi ostali smrtniki! Pa v zapor. Tam te bodo pa že pošlihtali, da ne boš dolgo delal s.ranja. Brez izgovorov na bolezen in ne vem kaj še.
Točno tako. Potem pa odgovarjaj za svoja dejanja tako kot vsi ostali smrtniki! Pa v zapor. Tam te bodo pa že pošlihtali, da ne boš dolgo delal s.ranja. Brez izgovorov na bolezen in ne vem kaj še.
-1
Ok. Leta 1989 sem bil še študent. Imel sem neke težave in sem prišel na psihiatrijo z napotnico v roki v spremstvu staršev. Potem čakam na hodniku in mimo gre psihiater in mi reče, boste malo z mano šli, saj ne bo nič hudega. Potem grem z njim in odklene neka težka vrata. Vame butne cigaretni dim, to je bil prvi šok, kam to grem...
0
Delam z osebami z demenco. Veliko jih pride k nam iz Psihiatrije, večina je takih, ki morajo v DSO na zaprti oddelek po sklepu sodišča. Običajno ti starostniki vedo kaj se dogaja z njimi in razumejo situacijo, se zavedajo da je odhod v DSO za njih enako zapor in da od tod ne pridejo več. Zato nočejo it, absolutno ne, pa se jih na silo odpelje na Psihiatrijo, kjer jih nafilajo s pomirjevali do te mere, sicer zaznavajo okolico, niso pa sposobni fizičnega upora ali komunikacije. Ravno v petek smo dobili eno tako gospo. 88 let. Šele naslednji dan je prišla kolikor toliko k sebi, torej je bila več kot 24 ur zadeta. Imamo pa tudi na oddelku tabletke za shut down. To je absolutni horor. Daš človeku tableto, se vsede na stol in dobesedno ugasne.
3
Kako dementni vedo, kaj se dogaja z njimi? Mogoče v zgodnji demenci, kasneje pa nič več. Vi povejte? Ker meni se zdijo res ubogi, smilijo se mi. Ne vem, zakaj 3 minuski, sama smatram, da je zahtevno delat z dementnimi mesece, leta. Saj zato pa jih nafilajo s tableti, da se umirijo. Čeprav ni prav. Ampak sak veste, da osebja povsod manjka, ne živimo v idealnem svetu, kjer je en pacient na dva zaposlena.
0
Nihče se pa ni vtaknil v to, kako lahko tehniki mirno na lastno pest "predpisujejo" pomirjevala. Količina po občutku. To ni samo zloraba položaja. Ampak so varni, ker tam so itak "vsi nori" ane?
2
Niso vsi dementni nasilni. Samo tisti, ki so, s temi je pa hudo živeti. Taki so za na psihiatrijo. DSO-ji pač niso mesto, kjer bi se morali boriti z nasilnimi starostniki. Že samo to, da svoj 🤐 razmaže en po celi sobi, je dovolj hudo. Kaj šele če te hoče en zaštihati z vilice in nožem.
0
Saj piše v knjigi Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje, da farmacija služi s temi zdravili, so pa stranski učinki med drugim tudi alzheimerjeva, ... Tako da nikoli ni prav. Dejstvo pa je, da ljudje dočakajo tako visoko starost zaradi napredka medicine. Je pa žalostno, da moraš imeti pri 60. letih vrečo zdravil. Je razlika, ali si star in zdrav ali star in bolan.
1
@ajaja
Ravno zato je treba več nameniti nadzoru tam. Absolutno. Ker zlorabe se dogajajo. Samo to ni izgovor, da ne bi nasilnih psihiatričnih bolnikov odstranili iz družbe. Marsikoga za vse večne čase. Druge, manj ekstremne pa obvezno nadzirali tudi zunaj.
Ravno zato je treba več nameniti nadzoru tam. Absolutno. Ker zlorabe se dogajajo. Samo to ni izgovor, da ne bi nasilnih psihiatričnih bolnikov odstranili iz družbe. Marsikoga za vse večne čase. Druge, manj ekstremne pa obvezno nadzirali tudi zunaj.
0
@A ste
Glej če prideš tako daleč, da ti predpišejo psihiatrična zdravila, ker si bil nasilen, potem ne glede na farmacijo nisi primeren za življenje v družbi. Pika. Včasih bi te fantazije po hitrem postopku. Danes te pa zadrogirajo. Bi imel rajši prvo?
Glej če prideš tako daleč, da ti predpišejo psihiatrična zdravila, ker si bil nasilen, potem ne glede na farmacijo nisi primeren za življenje v družbi. Pika. Včasih bi te fantazije po hitrem postopku. Danes te pa zadrogirajo. Bi imel rajši prvo?
-1
Mogoče bi bilo tole temo treba poslati varuhu pacientovih pravic, ker vidim, da je dogajanje javna skrivnost. Nihče ni rekel: ne dogaja se. Samo različna mnenja o tem, ali je prav, da se dogaja ali ni.
0
Kaj pa ti predlagaš? Da damo pacientom na izbiro ali se bodo zdravili ali ne? S tem jim priznavamo, da so sposobni odločanja in zavedanja posledic svoji dejanj. Torej so tudi odgovorni zanje. Ni treba psihiatrije potem, ampak navaden zapor. Tudi prav. Se strinjaš?
0
Imaš dva šitofrenika v familiji (vsaj). Brat in sestra. Brat večkrat nasilen, hospitaliziran, skoraj mu je uspelo umoriti nedolžno medicinsko sestro, zažgal je blok in s tem ogrožal veliko življenj... ima pa veliko potuho v družini. Sestra psihicna bolnica, ki seveda tega ne priznava. Živi ob podpori mame in države relativno nenasilno. Preganjavice, blodnje, OKM so pač stalnica. Sosedi se te družine bojijo. Ne morejo pa nič, razen da so tarče vandalizma in groženj nasilnega brata in stalnega verbalnega nadlegovanja sestre, ki maltretira policijo, zdravstvo... vse, kar ji v trenutni blodnji pade na pamet.
1
Kaj boš storil v takem primeru? Nssilno zdravil? Ali ne zdravil in poslal enostavno v zapor?
0
@torej kako
Ja. Ker tisti, ki ste si ustvarili mnenje na podlagi holivudskih filmov točno veste, kako ukrepati.
Ja. Ker tisti, ki ste si ustvarili mnenje na podlagi holivudskih filmov točno veste, kako ukrepati.
0
@ajaja
Vsak normalen ve, da jih je treba odstraniti iz družbe, ker so nevarni za druge. Kako, ni bistveno. Lahko tudi po
tvoje - brez farmacije.
Vsak normalen ve, da jih je treba odstraniti iz družbe, ker so nevarni za druge. Kako, ni bistveno. Lahko tudi po
tvoje - brez farmacije.
1
Psihiatrija še nobenega ni pozdravila. Pri njej gre samo za to, da bolnike naredi take, da so čim manj moteči za okolico. Ni to win-win situacija. Je poskus "humanizacije" reševanja problemov z ljudmi, ki so nasilni in zato neprimerni za življenje z drugimi. Prej bi jih gladko usmrtili ali pa vrgli v zapor in pozabili nanje, kjer bi počasi umirali.
1
... prostor v katerega sem vstopil s psihiatrom je bil popolnoma zadimljen. Psihiater mi pokaže v prostoru neke mize in stole kamor lahko sedem. Odide v prostor kjer sta bila tehnika, jima da neka navodila in po nekaj minutah odide ven iz oddelka. Med psihiatrom in mano ni bilo nobenega dialoga. Ko sem opazoval paciente sem opazil, da med sabo niso zmožni nobene normalne komunikacije. Vedenje in obnašanje pacientov je bilo čudno. Takrat še nisem vedel, da je to zaradi zdravil. Edino tehnika sta se znala med sabo normalno pogovarjati. Vsakega pacienta, ki se jima je približal sta nadrla. V prostoru me je bilo ves čas strah...
0
Kaj so to neke težave? Kar tako nobenega ne sprejmejo na psihiatrijo. Garantirano ne. Torej napiši vse, ne samo tisto, kar tebi ustreza?
0
Kaj točno je pisalo na napotnici ne vem. Imel sem pa probleme z močnimi bolečinami v trebuhu, potem je temu sledilo divje razbijanje srca in nato močan pritisk v glavi. To je trajalo več dni in kar v valovih, pa je ponehalo pa se spet začelo. Ne vem kaj bi to bilo.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
02.08.2026 ob 2:01
Odločil sem se, da napišem svojo izkušnjo iz leta 1989, ko sem bil prvič hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
To je nekaj, kar nosim v sebi že desetletja, in mislim, da je prav, da se o tem govori.
Prvi dan mi niso dali ničesar. Drugi dan pa sem dobil Dormicum, po katerem sem bil popolnoma sproščen, kot da bi plaval. Ko je zdravilo doseglo vrh učinka, sem dobil kombinacijo nevroleptikov v visokih odmerkih – med drugim Nozinan in Moditen.
To je bila močna sedacija, brez razlage, brez pogovora, brez človeškega pristopa.
Kasneje sem prebral Učbenik za psihiatrijo, kjer je jasno zapisano, da se pri prvem zdravljenju začne z minimalnimi odmerki, ki se po potrebi postopoma povečujejo.
Moja izkušnja je bila popolno nasprotje tega.
To je bila zame travma, ki je pustila dolgotrajne posledice.
Ne pišem tega iz sovraštva, ampak zato, ker verjamem, da je pomembno, da se o takšnih stvareh govori.
Da se ve, da so se v preteklosti dogajale prakse, ki so bile škodljive.
Naj povem še nekaj: spoznal sem tudi zdravnika, ki je deloval povsem drugače.
Dr. Jurij Bon je bil primer človečnosti, strokovnosti in spoštovanja.
Ko je leta 2012 zapustil Begunje, je sam rekel, da je bolnišnica dobra, ampak da odnosi med zaposlenimi niso najboljši.
To je potrdilo moje občutke, da je bil problem predvsem v kulturi in praksi, ne v posameznih strokovnjakih.
To je moja zgodba.
Če jo kdo želi komentirati ali deliti svojo izkušnjo, bom prebral.
Lep pozdrav.