- 1
- 2
Psihiatrična zdravila ne krepijo duševnega zdravja ampak ga uničujejo.
14
Ampak €$£ diši tolk dobro da nikogar ne briga.
Čim več se porabi - več €$£ !
Ah, kolk je življenje lepo za to M@£1o!!!!
Čim več se porabi - več €$£ !
Ah, kolk je življenje lepo za to M@£1o!!!!
5
Psihiatrija zna iz zdravega človeka izdelati težkega duševnega bolnika. To znajo, obratno pa ne znajo.
17
@Zdravo Tebe kot medicinsko sestro v Polju, bi moralo skrbeti, da ti nekdo z Desert Eaglom ne odpihne glavo z ramen. Ker te vsi imajo poln k*rac.
3
Psihiatrična zdravila močno poslabšajo tudi fizično zdravje. Kvaliteta življenja in zdravstveno stanje je poslabšano. Psihiatrija ljudi spreminja v idiote.
14
Cerebralno atrofijo, kognitivno disfunkcijo, zgodnjo demenco, demenco, poslabšanje demence, krčenje možganov, parkinsovo bolezen, alzheimerjovo bolezen, parkinsonizem...
9
🤐
Cerebralno atrofijo, kognitivno disfunkcijo, zgodnjo demenco, demenco, poslabšanje demence, krčenje možganov, parkinsovo bolezen, alzheimerjovo bolezen, parkinsonizem...
Da o garjah, glistavosti in oslovskem kašlju raje molčimo.
Cerebralno atrofijo, kognitivno disfunkcijo, zgodnjo demenco, demenco, poslabšanje demence, krčenje možganov, parkinsovo bolezen, alzheimerjovo bolezen, parkinsonizem...
Da o garjah, glistavosti in oslovskem kašlju raje molčimo.
-5
Od sredine oktobra 2023 do konca decembra 2024 sem bil za sprejmnem, potem na I3 oddelku pod posebnim nadzorom, na koncu pa od decembra do aprila istega leta 2025 na odprtem oddelku. V tem obdobju sem imel priložnost dokončno videti in ugotoviti kako zelo veliki kre teni delajo v psihiatrični kliniki Ljubljana Polje. Popolni negativci, ki uporabljajo totalitarne metode. No ja, mene so sicer pustili pri miri, ker so vedeli s kom imajo opravka. 🙂 Psihiatri in tehniki toplovodarji, psihatrinje pa g lupe ko k u rac.
4
Vrnit elektrošoke in lobotomijo. In psihiatrične bolnice preimenovati nazaj v norišnice, kar tudi so. Norca ni treba nosit po rokah.
-7
Mene, ki nobenemu nisem grozil z umorom, so me celo leto držali zaprtega na oddelku pod posebnim nadzorom I3, a psihiča, ki je sosedi grozil, da ji bo vrat prerezal, je bil in še vedno je na odprtem oddelku in trenutno čaka na premestitev v socialno-varstveni zavod. Spuščali so ga na vikend izhode, kljub temu, da tega ne bi smeli oziroma mu je, jim je sodišče prepovedalo. In če bi ta model res zaklal sosedo, kdo bi bil odgovoren? Vsi vemo kdo - lu zerji v Polju, ki v nobenem primeru ne bi odgovarjali za svoja dejanja.
4
@Vrnit Poznam eno boljšo metodo, ki je ne bi deležni pacienti, temveč "zdravstveno" osebje.
5
@Desert Eagle Norec ima pravice do tja kjer ne škoduje drugim ali jih ogroža. Ko prestopi to mejo ga ni treba zavijat v vatko.
-4
Kam točno ti pa lahko IQ še pade? Kakšen smešen strah.
Motenci nezdravljeni, ki ne živijo v realnosti pa ogrožate vse ostale. Nas je (zaenkrat) normalnih še več. Tk da sori....al se primerno civilizaciji obnašaj, al pa pejd v kletko. Ker nismo drugi tvoje motenosti dolžni prenašat. Želiš naravno živeti? Kul. Spel se iz interneta, odjavi se iz socialne, odjavi socialno stanovanje in vse pomoči, ne uporabljaj zdravstva in infrastrukture in pejd po gozdu se sprehajat in s travcami zdravit. Pa kkšno kučico si iz blata in vej nared. Če znaš seveda. Gospod narava in ne kemija.
p.s.
Elektronika seva a veš, upam da čičaš in bevskaš po forumih z alu kapco na buči, da ti kje IQ ne pade 😆
Motenci nezdravljeni, ki ne živijo v realnosti pa ogrožate vse ostale. Nas je (zaenkrat) normalnih še več. Tk da sori....al se primerno civilizaciji obnašaj, al pa pejd v kletko. Ker nismo drugi tvoje motenosti dolžni prenašat. Želiš naravno živeti? Kul. Spel se iz interneta, odjavi se iz socialne, odjavi socialno stanovanje in vse pomoči, ne uporabljaj zdravstva in infrastrukture in pejd po gozdu se sprehajat in s travcami zdravit. Pa kkšno kučico si iz blata in vej nared. Če znaš seveda. Gospod narava in ne kemija.
p.s.
Elektronika seva a veš, upam da čičaš in bevskaš po forumih z alu kapco na buči, da ti kje IQ ne pade 😆
-8
Zdravstveni delavci v Polju bi bili še najbolj koristni, če bi jih nekdo kakovstno predelal v najboljši sapun ter najbolj dišeči tekoči sapun oziroma milo. Pred tem pa še žive skuhali.
6
Prvič sem se “zdravila” že pri 15. letih, ko sem se ukvarjala s šolo vsa leta, da sem bila v 9. razredu konstantno nenaspana, dokler nisem začela pisati čez besede, zavijati črke oz. nisem bila več sposobna normalno pisati. Pristala sem na pedopsihiatriji, kjer sem ostala 3 mesece. "Diagnosticirali” so mi obsesivno-kompulzivno motnjo in socialno fobijo in me začeli šopati z “zdravili”, Zoloftom (antidepresiv) in Risperdalom (antipsihotik). K pedopsihiatrinji sem hodila več kot tri leta in pol. Tablete sem jemala od 15. do 17. leta, Risperdal 2 leti in Zoloft 2,5 let.
Vsa leta (od 18. naprej) sem se obsedeno ukvarjala z življenji drugih ljudi in jih zalezovala po spletu. Ljudi, ki se vlačijo po tujini (še posebej pa tiste, ki letijo), sem začela dojemati za nadljudi.
Pri 22. pa sem se znašla drugič na psihiatriji, ker sem nekajkrat doma razbijala svoje stvari. Na psihiatriji, kjer so mi “diagnosticirali” še shizoidno osebnostno motnjo, sem ostala 6 tednov, ker pa tastara ni želela, da pridem domov, pa sem mogla iti prisilno v stanovanjsko skupnost, kjer sem ostala 4 mesece in sem komaj zdržala, ker bi me lahko “strokovne” delavke kar prisilno strpale s CSD-jem v socialno-varstveni zavod, če ne bi upoštevala njihovih pravil, če ne bi jemala tablet, kaj šele če bi imela kakšne izpade. Mogoče bi me nekajkrat dali na psihiatrijo, če bi se pa to ponavljalo, pa bi me slej ko prej prisilno premestili v socialno-varstveni zavod, in to doživljenjsko.
Zaradi antipsihotika olanzapina sem se v treh mesecih zredila za 10 kg ter spala po 14 ur dnevno, zato sem že v stanovanjski zadnje dva meseca na skrivaj stran metala tablete. Domov sem prišla pred sedmimi leti, ko sem takoj nehala jemati še antidepresiv (Zoloft).
Že od 18. leta živim v svojem svetu, sem brez socialnega življenja, ne predstavljam si sebe niti komunicirati kaj šele delati skupaj z drugimi ljudmi, pri svojih 30. letih nisem nikoli opravljala niti študentskega dela in nimam niti izpita za avto kaj šele svojega prevoza.
Poleg tega se zadnjih šest let v svoji glavi ukvarjam tudi z nasilnimi mislimi.
___________________________________
Pri 19. letih in četrt v 4. letniku srednje šole, sem kar naenkrat začela drugače dojemati sebe in okolico. Po mnenju psihiatrinje naj bi šlo za depersonalizacijo, ki pa da se lahko pojavi ob psihotičnih motnjah ali pa ob hudi anksioznosti.
In sicer sem se kar naenkrat začela počutiti kot duh oz. kot da ne obstajam, ker se ne morem videti od zunaj. Začela sem se počutiti kot da ne obstajam, ker z naravnostnim gledanjem ne morem videti ne svoje leve ne desne roke, ne zadnjega hrbtnega ne sprednjega trebušnega dela telesa, ne leve in desne noge, ne sprednjega in zadnjega dela vratu.
To kar govorim z usti, se mi je začela zdeti popolnoma druga zavest kot to kar gledam z očmi. Usta so zame tako kot da so mrtva, ker znotraj ust ni oči, s katerimi bi lahko iz ust gledala, in tudi oči kot take so popolnoma svoja zavest, ker z njimi ne morem govoriti. Tako sem si začela predstavljati, da bi morala biti usta in oči skupen organ oz. bi morale biti znotraj ust tudi oči, da bi to postala skupna zavest, ker sedaj to dojemam kot da sta to ločeni zavesti.
Poleg tega zame zavest obstaja samo znotraj oči in ust in zame nikjer drugje po telesu ta zavest ne obstaja (niti na levem in desnem delu nosnice, na levem in desnem licu, na čelu, na vratu, na zgornjem in zadnjem delu glave itd.), tako da sem si začela predstavljati, da bi morala imeti po celem telesu nedoločeno število oči in ust oz. nedoločeno število obrazov ali glav, da bi tako moja zavest lahko obstajala po celem telesu.
Kar naenkrat sem se začela počutiti tudi utesnjeno in majhno v svojem telesu, začela sem se počutiti majhno proti vsem drevesom, proti vsem stavbam. Ljudi sem začela dojemati za tako neskončno majhne lutke, ki so že na 20, 30 metrov razdalje tako neskončno majhni kot da sploh ne obstajajo oz. so tako neskončno majhni, da se lahko vidi samo še zadnji hrbtni in sprednji trebušni del telesa, leva in desna noga in mogoče leva in desna roka, glava, kaj šele oči ali pa usta, ki so temelj zavesti, pa se praktično ne morejo videti.
Potem sem to stopnjevala, da so že na 50 – 60 metrov razdalje ljudje tako neskončno majhni, da praktično sploh več ne obstajajo. Zato sem si začela predstavljati, da bi morala s svojim telesom oz. da bi morali biti vsi ljudje visoke metre in metre, desetine in desetine metrov kot celotne stavbe ali drevesa, in to samo zato, da bi se ljudi videlo tudi na desetine metrov razdalje oz. da na desetine metrov razdalje ne bi bili tako majhni, kot da sploh ne obstajajo. Oz. sem si začela prestavljati, da bi morali biti ljudje visoke kar cele stotine metrov ali pa celo tisoče metrov v višino kot celotne gore, in to samo zato, da bi se nas videlo na stotine, tisoče ali pa celo na desettisoče metrov oz. desetine kilometrov razdalje.
Poleg tega pa sem si začela predstavljati še, da ne samo, da bi s svojim telesom mogla biti visoka cele tisoče metrov v višino, ampak bi morala hkrati s tem s svojim telesom obsegati tudi v širino in dolžino cele kvadratne in kvadratne metre širine in dolžine, desetine in stotine kvadratnih metrov širine in dolžine, tisoče in tisoče, … stotisoče in stotisoče kvadratnih metrov širine in dolžine, da bi torej s svojim telesom obsegala kar celo zemljo.
___________________________________
Pet let nazaj sem sestri in tastari uničila vrt (pohodila in zruvala sem zelenjavo) ter ji grozila, zaradi česar si je tastara drznila (ponovno) klicati policijo, da bi skoraj pristala na cesti. Z rešilcem so me odpeljali v psihiatrično bolnico na zaprti oddelek, kjer so mi na podlagi povedanega ponovno predpisali ista “zdravila” (Zoloft in Risperdal). Po nekaj dneh so me premestili na odprti oddelek, kjer sem ostala en mesec.
Takrat sem prišla domov pod pogodbo, ki si jo je izmislila tastara (da bom redno jemala “zdravila”, da bom doma sodelovala in pomagala, da se ne bom prepirala, da ne bom grozila itd.)
Doma se samo pretvarjam (ker sem v to prisiljena), saj bi se še zmeraj morala vesti tako kot sem se vedla prej (torej se prepirati, ne sodelovati, groziti, uničevati lastnino idr.)
Pred štirimi leti sem bila ponovno za mesec in pol hospitalizirana zaradi menjave “zdravil”, saj Risperdala nisem dobro prenašala (v 8 mesecih sem se zredila za 14 kg, skupaj do danes pa že za 20 kg).
Nazadnje sem bila ponovno za mesec dni hospitalizirana na psihiatriji, ker sem osebnemu zdravniku grozila s samomorom.
Trenutno imam predpisana sledeča “zdravila”:
– Cipralex (antidepresiv) maks. odmerek 20 mg zjutraj,
– Abilify (antipsihotik) maks. odmerek 30 mg zjutraj.
— Seroquel (antipsihotik) 25-100 mg/dan.
Vsa leta (od 18. naprej) sem se obsedeno ukvarjala z življenji drugih ljudi in jih zalezovala po spletu. Ljudi, ki se vlačijo po tujini (še posebej pa tiste, ki letijo), sem začela dojemati za nadljudi.
Pri 22. pa sem se znašla drugič na psihiatriji, ker sem nekajkrat doma razbijala svoje stvari. Na psihiatriji, kjer so mi “diagnosticirali” še shizoidno osebnostno motnjo, sem ostala 6 tednov, ker pa tastara ni želela, da pridem domov, pa sem mogla iti prisilno v stanovanjsko skupnost, kjer sem ostala 4 mesece in sem komaj zdržala, ker bi me lahko “strokovne” delavke kar prisilno strpale s CSD-jem v socialno-varstveni zavod, če ne bi upoštevala njihovih pravil, če ne bi jemala tablet, kaj šele če bi imela kakšne izpade. Mogoče bi me nekajkrat dali na psihiatrijo, če bi se pa to ponavljalo, pa bi me slej ko prej prisilno premestili v socialno-varstveni zavod, in to doživljenjsko.
Zaradi antipsihotika olanzapina sem se v treh mesecih zredila za 10 kg ter spala po 14 ur dnevno, zato sem že v stanovanjski zadnje dva meseca na skrivaj stran metala tablete. Domov sem prišla pred sedmimi leti, ko sem takoj nehala jemati še antidepresiv (Zoloft).
Že od 18. leta živim v svojem svetu, sem brez socialnega življenja, ne predstavljam si sebe niti komunicirati kaj šele delati skupaj z drugimi ljudmi, pri svojih 30. letih nisem nikoli opravljala niti študentskega dela in nimam niti izpita za avto kaj šele svojega prevoza.
Poleg tega se zadnjih šest let v svoji glavi ukvarjam tudi z nasilnimi mislimi.
___________________________________
Pri 19. letih in četrt v 4. letniku srednje šole, sem kar naenkrat začela drugače dojemati sebe in okolico. Po mnenju psihiatrinje naj bi šlo za depersonalizacijo, ki pa da se lahko pojavi ob psihotičnih motnjah ali pa ob hudi anksioznosti.
In sicer sem se kar naenkrat začela počutiti kot duh oz. kot da ne obstajam, ker se ne morem videti od zunaj. Začela sem se počutiti kot da ne obstajam, ker z naravnostnim gledanjem ne morem videti ne svoje leve ne desne roke, ne zadnjega hrbtnega ne sprednjega trebušnega dela telesa, ne leve in desne noge, ne sprednjega in zadnjega dela vratu.
To kar govorim z usti, se mi je začela zdeti popolnoma druga zavest kot to kar gledam z očmi. Usta so zame tako kot da so mrtva, ker znotraj ust ni oči, s katerimi bi lahko iz ust gledala, in tudi oči kot take so popolnoma svoja zavest, ker z njimi ne morem govoriti. Tako sem si začela predstavljati, da bi morala biti usta in oči skupen organ oz. bi morale biti znotraj ust tudi oči, da bi to postala skupna zavest, ker sedaj to dojemam kot da sta to ločeni zavesti.
Poleg tega zame zavest obstaja samo znotraj oči in ust in zame nikjer drugje po telesu ta zavest ne obstaja (niti na levem in desnem delu nosnice, na levem in desnem licu, na čelu, na vratu, na zgornjem in zadnjem delu glave itd.), tako da sem si začela predstavljati, da bi morala imeti po celem telesu nedoločeno število oči in ust oz. nedoločeno število obrazov ali glav, da bi tako moja zavest lahko obstajala po celem telesu.
Kar naenkrat sem se začela počutiti tudi utesnjeno in majhno v svojem telesu, začela sem se počutiti majhno proti vsem drevesom, proti vsem stavbam. Ljudi sem začela dojemati za tako neskončno majhne lutke, ki so že na 20, 30 metrov razdalje tako neskončno majhni kot da sploh ne obstajajo oz. so tako neskončno majhni, da se lahko vidi samo še zadnji hrbtni in sprednji trebušni del telesa, leva in desna noga in mogoče leva in desna roka, glava, kaj šele oči ali pa usta, ki so temelj zavesti, pa se praktično ne morejo videti.
Potem sem to stopnjevala, da so že na 50 – 60 metrov razdalje ljudje tako neskončno majhni, da praktično sploh več ne obstajajo. Zato sem si začela predstavljati, da bi morala s svojim telesom oz. da bi morali biti vsi ljudje visoke metre in metre, desetine in desetine metrov kot celotne stavbe ali drevesa, in to samo zato, da bi se ljudi videlo tudi na desetine metrov razdalje oz. da na desetine metrov razdalje ne bi bili tako majhni, kot da sploh ne obstajajo. Oz. sem si začela prestavljati, da bi morali biti ljudje visoke kar cele stotine metrov ali pa celo tisoče metrov v višino kot celotne gore, in to samo zato, da bi se nas videlo na stotine, tisoče ali pa celo na desettisoče metrov oz. desetine kilometrov razdalje.
Poleg tega pa sem si začela predstavljati še, da ne samo, da bi s svojim telesom mogla biti visoka cele tisoče metrov v višino, ampak bi morala hkrati s tem s svojim telesom obsegati tudi v širino in dolžino cele kvadratne in kvadratne metre širine in dolžine, desetine in stotine kvadratnih metrov širine in dolžine, tisoče in tisoče, … stotisoče in stotisoče kvadratnih metrov širine in dolžine, da bi torej s svojim telesom obsegala kar celo zemljo.
___________________________________
Pet let nazaj sem sestri in tastari uničila vrt (pohodila in zruvala sem zelenjavo) ter ji grozila, zaradi česar si je tastara drznila (ponovno) klicati policijo, da bi skoraj pristala na cesti. Z rešilcem so me odpeljali v psihiatrično bolnico na zaprti oddelek, kjer so mi na podlagi povedanega ponovno predpisali ista “zdravila” (Zoloft in Risperdal). Po nekaj dneh so me premestili na odprti oddelek, kjer sem ostala en mesec.
Takrat sem prišla domov pod pogodbo, ki si jo je izmislila tastara (da bom redno jemala “zdravila”, da bom doma sodelovala in pomagala, da se ne bom prepirala, da ne bom grozila itd.)
Doma se samo pretvarjam (ker sem v to prisiljena), saj bi se še zmeraj morala vesti tako kot sem se vedla prej (torej se prepirati, ne sodelovati, groziti, uničevati lastnino idr.)
Pred štirimi leti sem bila ponovno za mesec in pol hospitalizirana zaradi menjave “zdravil”, saj Risperdala nisem dobro prenašala (v 8 mesecih sem se zredila za 14 kg, skupaj do danes pa že za 20 kg).
Nazadnje sem bila ponovno za mesec dni hospitalizirana na psihiatriji, ker sem osebnemu zdravniku grozila s samomorom.
Trenutno imam predpisana sledeča “zdravila”:
– Cipralex (antidepresiv) maks. odmerek 20 mg zjutraj,
– Abilify (antipsihotik) maks. odmerek 30 mg zjutraj.
— Seroquel (antipsihotik) 25-100 mg/dan.
1
@Lej
Kr za zapahe? Pa pustit crknt, ha?
Mrš, g o vno. Ti bi prvošu,da se ti odpele, pa da te mučijo z 'zdravili' dolga leta, da crkuješ v tvoji norišnci.
Kr za zapahe? Pa pustit crknt, ha?
Mrš, g o vno. Ti bi prvošu,da se ti odpele, pa da te mučijo z 'zdravili' dolga leta, da crkuješ v tvoji norišnci.
0
@Zdravo A je 9 mm kaj pomagal glavici tvojega policijskega prijatelja?
3
Sorodnik je imel dvoje tablet za psihične težave. Preden jih je pričel jemati, je včasih potožil, da je malo tesnoven. Šel je do zdravnika in dobil tablete- po pogovoru. Potem je te tablete jemal dobre tri mesece. Počutje podobno. Nakar je prenehal. Po enem tednu so se pokazali stranski učinki, mogoče abstinenčna kriza. Pravi, da mu je grozno žal, da jih je jemal. Upa, da se mu bo s časom stanje spet normaliziralo.
2
@poslabšanje
Naj se drži. Počasi bo bolje. 3 meseci niso dolga doba, ni še neke velike škode.
Naj se drži. Počasi bo bolje. 3 meseci niso dolga doba, ni še neke velike škode.
1
Antidepresiv Alventa sem imel eno leto. Nič kaj dosti ni pomagal. Mene ni zasvojil. Eglonyl pa ne poznam.
0
Pa ti veš, da se vsi tisti psihiatri, ki so izvajali elektrošoke in lobotomije vrtijo kakšen čevapčič v PEKLU, kamor jih je poslal vsemogočni Bog? Nič ne skrbi, Urban Groleger, Andrej Marušić in Aleš Kogoj se že vrsto let na kolu vrtijo v peklu. Na eni strani im kol gleda iz ust, na drugi strani pa iz riti? Se zavedaš, da boste vsi vi pristaši lobotomije in elektrošokov pristali kot mešano meso na žaru v PEKLU, kamor vas bo poslal vsemogočni Bog?
5
Če bi jaz bi v sorodstvu z nesrečnikom, ki so mu psihiatri uničili največji božji dar - možgane (lobotomija & elektrošok), bi jaz tega psihiatra ubil in ga nato ponovno spravil v življenje. Z drugimi besedami, dal mu bi tisoč življenj, da ga lahko tisočkrat ubijem. Nekoga 1.000-krat ubiti se sliši hudičevo dobro.
4
L uzerji v UPK tako neinteligentno lažejo , da je to groza. Morda se "sam" poškodoval, imel pa je modrice po celem telu- rokah, nogah in nad očesom.
Ko te k retene v Polju povprašaš po klinično-psiholoških rezultatih, se ti d ebilčki vserjejo v gate, postanejo živčni in spremenijo debato.
http://metropolitan.si/kronika/ljubljanska-psihiatricna-klinika-nasilje-pacient-1134/
Ko te k retene v Polju povprašaš po klinično-psiholoških rezultatih, se ti d ebilčki vserjejo v gate, postanejo živčni in spremenijo debato.
http://metropolitan.si/kronika/ljubljanska-psihiatricna-klinika-nasilje-pacient-1134/
4
Psihiatrija je institucija, ki izdeluje duševne bolnike. Potem pa ti bolniki, ki imajo zaradi zdravil prekurjene možgane delajo pistarije.
3
2
Zakaj so ravno tebe izbrali, da ti z zdravili uničijo možgane? So imeli kak poseben razlog? In morda veš kdo je odločal o izbiri?
0
@Seveda Tudi lahko. Če prideš v konflikt s psihopatom bodo tebe proglasili za norega, ne psihopata.
-2
@Zdravo
Tudi avtorju teme bi pomagal, če bi le uspel zadeti tarčo, saj se mu padec kognitivnih sposobnosti grozljivo pozna. Morda je celo prirojeno
Tudi avtorju teme bi pomagal, če bi le uspel zadeti tarčo, saj se mu padec kognitivnih sposobnosti grozljivo pozna. Morda je celo prirojeno
-2
Pa ti veš , da vas avtor teme lahko toži, če se izkaže da su psihiatrična mamila škodovala? Verjetno se vam v Polju prav zaradi tega tresejo gate in skrivate njegove IQ rezultate, ter padate v nezavest, histerijo, spreminjate debato, ko se od vas zahteva da jih pokažete?
2
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
12.02.2026 ob 20:58