☕ Protestantizem na Slovenskem

Ta link nikoli ne dela.
Poskusi vpisati : Digitalna knjižnica Slovenije Visoška kronika

Prav lepa hvala, a nisem mogla do knjige. Vse sem poklikala , a ni slo. Potem sem sla sem na amazon.ca, kjer jo imajo samo v kindle izvodu, na ameriski samo v anglescini, v Mladinski knjigi je nisem nasla. Imajo jo tu blizu na eni Univerzi. Na koncu sem odkrila, da sem si jo takrat spravila, ker sem jo brala vec dni,. Domovina je resena. Hvala.

O protestantizmu je knjig kolikor hočeš. Ne vem, če se ima smisel ozirati samo po naših krajih. Mi smo bili takrat del avstrijskega cesarstva oz. mislim, da se je imenovalo Sveto rimsko cesarstvo. Več literature bo na to temo in v nemščini.

Ne vem niti, kdo bi to pri nas podrobno opisoval, glede na to, da so bili ljudje v večini nepismeni. Ne bi rekel dvakrat, da niso celo bivali v istih prostorih kot živina.

Gotovo so kakšni zapisi avstrijske aristokracije in meščanstva v nemščini in pa duhovščine. Mi smo se recimo v srednji šoli o tem zelo malo učili.

Tole dobim na prvo žogo.

https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3Dprotestantizem&db=cpklj&mat=allmaterials

Preštudiraj kako dobiš dostop do gradiva in si zmagala.

Silvo, hvala. Cenik je za Mestno knjiznico Ljubljana kar zasoljen. Pri nas namrec ni vpisnine, medknjiznicna izsposoja je zastonj. Je pa res, da tu evropskih knjig skorajda ni.

Protestantizem me v prvi vrsti zanima prav za Slovenijo, dodatno za Cesko, Slovasko in Madzarsko. Eno leto, ko sem sla v Slovenijo za 6 mesecev, sem se vpisala v eno knjiznico v Ljubljani na Ajdovscini, tisto, kjer je bila v starih casih blagovnica - Otona Zupancica? Kot se spomnim, so imeli v glavnem leposlovne knjige..

Če te zanima se ti splača plačati, če imajo knjige seveda v digitalni obliki. Če ne si pa izberi tisto, ki ti najbolj ustreza in jo kupi.

Ta mora biti zelo zanimiva.

Matična knjiga prve ljubljanske protestantske občine iz zadnje četrtine 16. stoletja.

228 strani, stane pa 24 eur.

Evo. Nov dan, nova stara knjiga:) Včeraj je bilo že zelo pozno. V polsnu sem iskala tole kroniko.
Spravi še tole, če se zgodi, da ti prejšnja uide.

http://www.cloverleaf-mall.com/knjige/visoska_kronika.pdf http://www.cloverleaf-mall.com/knjige/visoska_kronika.pdf

Silvo, tole bi takoj vzela, in sem jo hotela kupiti, a mi za drzavo sprejme samo Slovenija. Enostavno ne morem spremeniti drzave. Zakaj nocejo posiljati v tujino? Enkrat sem v Sloveniji narocila eno knjigo v prednarocilu in so rekli, da jo bodo poslali sem, ko izide. Knjige nikoli niso poslali. Naslednjic, ko sem bila v Sloveniji, sem sla z racunom v tisto knjigarno in so cisto nonsalantno rekli, gaspa, v tujino knjig ne posiljamo. Sem jo sicer vseeno dobila, ker sem imela racun, ampak, ce ne bi sla tja, je nikoli ne bi dobila. In bila je ena drazjih knjig. S takim odnosom ne bodo prisli dalec.

Jej, hvala, to je ista izdaja, kot imam spravljeno. Bom se to spravila. Najlepsa hvala.

Mogoče je v tem linku kaj uporabnega?
https://www.google.si/search?sca_esv=559092323&sxsrf=AB5stBioLnMCv8DtSGcPtYNDvFD4eyvsUQ:1692714745121&q=protestantizem+na+slovenskem&tbm=bks&source=lnms&sa=X&ved=2ahUKEwjH39rovfCAAxUXh_0HHTj8CYIQ0pQJegQIORAB&biw=1067&bih=487&dpr=1.5 https://www.google.si/search?sca_esv=559092323&sxsrf=AB5stBioLnMCv8DtSGcPtYNDvFD4eyvsUQ:1692714745121&q=protestantizem+na+slovenskem&tbm=bks&source=lnms&sa=X&ved=2ahUKEwjH39rovfCAAxUXh_0HHTj8CYIQ0pQJegQIORAB&biw=1067&bih=487&dpr=1.5

Ce se prav spomnim, je bila zgornja knjigarna v Kozolcu v Ljubljan. Ali tam nekje. Kozolec imam v spominu.

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pance-ana.pdf http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pance-ana.pdf
Malo Prekmurja...

Ce se prav spomnim, je bila zgornja knjigarna v Kozolcu v Ljubljan. Ali tam nekje. Kozolec imam v spominu.

Je bila ena v Kozolcu, na tisti strani proti Bežigradu.
http://www.dedi.si/dediscina/208-kozolec-stanovanjsko-poslovna-stavba-gradis http://www.dedi.si/dediscina/208-kozolec-stanovanjsko-poslovna-stavba-gradis

Druga, večja pa v Konzorciju. Ta je še danes tam . https://www.mladinska-knjiga.si/trgovine/ljubljana-konzorcij https://www.mladinska-knjiga.si/trgovine/ljubljana-konzorcij Ta v Kozolcu je prodajala predvsem tujo literaturo, ta v Konzorciju ima pa skoraj vse.
.

Lm pošlji jim mail pa jih pobaraj, če je možno, da ti jo pošljejo v Kanado. Nekaj se bo že dalo dogovoriti.

Hvala. Tele knjige iz linka, katere knjiznice bi to imele? Ce pridem tja, da vem, kam iti. Ze na prvi strani se mi zdita dve zanimivi. Tista o 30-letni vojni in Slovencih in o Zatociscu v Petanjcih. To bo trajalo kar nekaj casa, da vse pregledam.
Zdajle sem odkrila knjigarno Bukla, ki posilja tudi sem knjige do 2 kg. Mogoce pa bo kaj iz tega. Hvala. Za zacetek bom prebrala diplomsko nalogo. Obema hvala.

Iz linka o Kozolcu:
V Kozolcu so, kot zatrjujejo nekateri starejši sogovorniki, odprli prvo samopostrežno živilsko trgovino v Ljubljani.

Zakaj, kot zatrjujejo...?
Tista samopostrezba je bila prva samopostrezba v Ljubljani. A se obstaja?

Sem šla pogledat, ja, še je tam. Mercator. Slovenska cesta 55 je naslov imaš fotke na google zemljevidu 🙂

Ne kot vem je ni več, odprta 1959 in bil sem na otvoritvi oz malo zamudil otvoritev star sem bil 8 let in kot se spomnim je bilo ogromno ljudi, prvič so kupci imeli tiste žične košare za nakup, poleg na desni je bila knjigarna na tistem širokem pločniku pred njo pa trafika, živel sem pa na drugi strani proge tam kjer je sedaj stolpnica Dela.

A potem si jo kar sam pes mahnil cez zeleznico? Domnevam, da takrat se ni bilo podvoza?

VN car.
Ne zato ker je tolikio star, zato ker se spomni marsičesa

Ne bile so rampe si pa lahko vseeno šel čez saj je bila preko vseh tirov ogromna železna konstrukcija in si lahko šel po stopnicah in mostu čez ampak so bili nekateri strojevodje žleht in so, ko so videli da ljudje gredo čez most dodali hitrost oz zapuhali in je oblak dima prekril vse na mostu.

A veš najbolj mi je zabavno, ko mi nekdo trdi, da je stari Ljubljančan in potem ga malo potipam o mestu v petdeseti- šestdesetih letih, tramvaj, trola, bus, kje je bil letni kino in koliko jih je bilo itd in pri večini ugotovim, da so se priselili tam konca 70 let.

Star Ljubljancan je zame tisti, ki je v Ljubljani zivel pred 80 do 100 leti. Nekako imam za mejo 2. svetovno vojno. Moj oce in kaksen njegov brat pasejo v to kategorijo. Ce pa vzamemo mejo 2. sv. vojno, pa tudi mama. Ona mi je rada razlagala o kopaliscu Ilirija - tam se je naucila plavati, ker se na morje ni hodilo kot danes, in o stojiscu v operi, ker je kot najstnica samo za stojisce imela denar. Kdove kdaj so ga ukinili.

Jaz se spomnim, da se je vcasih slo v avtobus zadaj in se mi zdi, da je tam zadaj pri vratih imela svoj tron blagajnicarka, kjer se je kupilo karto. Bo VN povedal, ce je bilo res.

Kondukter je bil zadaj, ko si vstopil na avtobus je bil takoj desno v majhnem ograjenem prostoru, na pultu je imel drobiž zložen v stolpce in včasih se je zgodilo, da je moral voznik na hitro bremzat in je tist drobiž letel po celem avtobusu, kondukter je vedno glasno naganjal potnike: pomikajte se naprej je bila klasična fraza, včasih so avtobusi imeli samo dvoja vrata, vstop in izstop šele pregibni ( Krpan ) je imel 3 in potem tudi novejši modernejši, ko so ukinili kondukterje pa je kasiral voznik in se je vse obrnilo, na sprednjih vratih gor na zadnjih dol.

Ne verjamem, da je sploh še kdo živ, ki bi 80-100 let živel v Ljubljani, prej bi rekel, da so taki sicer po današnjih merilih živeli v Ljubljani samo recimo že Šentvid ni bil Ljubljana, ravno tako Brdo, Polje, Črnuče to so bile v tistem času vasi oz predmestje Ljubljane, kopanje na Savo pod Črnuški most je bil družinski izlet, jst se spomnil Ljubljanskega letališča, ki je bil med današnjim BTC in Zaloško pa vse do Polja mulčki smo hodil gledal letala, danes mi je nedoumljivo ko se peljem po letališki in vem, da je bil včasih tam letališče.

Mi smo imeli druzinske izlete na Savo pri Tomacevem. Veliko proda, vse polno ljudi, voda se ni bila tako umazana, veliko ljudi se je se kopalo v Savi. Mi se nismo. Nazaj grede smo se vcasih ustavili v eni gostilni v Tomacevem, najveckrat pa ne. Bilo predrago. Ce iz centra gledas proti Savi, so bili na levi strani in imeli so velik vrt, zaprt od ceste (makadamske takrat).

Da je bilo letalisce na Letaliski, vem, ker je bilo okoli nas nekaj starejsih fantov navdusencev, ki so letali z jadralnimi letali. Dva od njih sta kasneje postala pilota na potniskih letalih. Ne vem pa, s katerega letalisca so letali. Kdaj so tisto letalisce ukinili?

Mislila sem stari Ljubljancani tisti, katerih druzina je takrat zivela v Ljubljani. Moja mama je pred vojno zivela na Taboru. Oce pa v Zabjaku.

Pravi slovenski Ljubljančani do odšli v partizane. Ostali so bi krompirvahtarji. Ali pa bela garda.

Tabor je bil Ljubljana praktično lučaj od centra, par korakov pa si bil na Resljevi, moja mama je isto rojena v Lj leta 28 in jst tudi samo da leta 51 😉

Pravilen odgovor: v koncentracijska tabosrisca. Vsi moji sorodniki, ki so pred vojno ziveli v Ljubljani so sli kmalu po zacetku na transport v Gonars in potem Renicci. Mama je sla zaradi varnosti ravno pred transporti na dezelo in tako je bila resena. Oce je pa koncal v koncentracijskem in njegovi bratje.

Gostilna Kovač na poti do savskega proda v Tomačevem, stara gostilna na vrtu desno pred vhodom so imeli lesen paviljon notri pa ročni nogomet, če si šel mimo po makadamu proti Savi je bilo levo kavbojsko naselje kjer so snemali Winetu, malo naprej pa strelišče glinastih golobov, tuki sem se neštetokrat kopal, letališče je bilo še v funkciji po letu 63 ko so odprli Brnik ampak samo za manjša športna letala in mislim za jadralce kasneje so ga zaradi varnosti zaprli.

Moja ni bila rojena v Ljubljani. Enkrat me je peljala tja, kjer je zivela pred vojno. Na Vrhovcevo. Sem pogledala na zemljevid.

NA kopališču Ilirija sem bil med počitnicami skoraj vsak dan, ker nisem imel denarja za vstopnico sem zunaj stal in prosil odraslega, če je bil sam, če grem lahko z njim notri, za otroke ni bilo vstopnine, takrat je Ilirija imela še 10 metrski stolp za skakalce in bife na kopališču, ahhhh 50 leta

Kavbojskega naselja se spomnim. In tistih nihajnih vrat iz filmov, ki niso segala ne do tal, ne do stropa. Ampak je bilo v glavnem vse zarasceno. Vem, kje je bilo strelisce, a kar se jaz spomnim, ga ni bilo vec. So odrasli rekli, da je bilo prvo kavbojsko naselje za snemanje filmov zgrajeno ob Gamozni jami, na tistem velikem kvadratu, kjer ni bilo njiv. Menda je pogorelo, potem so novega postavili v Tomacevem.

Ne tam ni bilo kavbojska vas temveč grad narejen iz gipsa in žakljevine na ogromnem lesenem ogrodju, nisem čisto siguren ampak mislim, da so tam snemali nekaj scen Ivanhoe, se je pa hitro sesedel sam vase, v Tomačevem smo bili mulci kot firbci poleg ko so snemali kavbojke.

Ce je bil grad, je bilo se bolj zanimivo. Sem prebrala knjigo Ivanhoe, filma se komaj kaj spomnim. Ti si ravno se ujel dobre stare case v 50ih. Ti kar zavidam. Ne vem, kako je bilo, ampak vse zivljenje sem pod vtisom, da so bila 50ta leta najboljsa. Malo denarja in matrerialnih dobrin, ampak polna optimizma.