😭 Presnet JEGLIČ!!

Jeglič, Jeglič. Saj ni on kriv. Za to je cela strokovna ekipa, ki gre z njimi.

Aja, jih je šlo malo, ker so rabili politično bando strpat na letalo in v hotele?
Zdaj pa je! Trener, strokovni vodja, skratka, kdo drug mora imeti seznam in skrbet za to, da se to javi.

Zal, meni je tudi malo tako tako. Pozabil.

Samo..... kok so vsi na enih tabletah, praških. Pišuka, en športnik ne bi smel povohat 'čaja', kaj šele enih dodatkov.

Najbolj se pa fiksajo z lastno krvjo. Tega pa nauš nikoli ugotovil.
(dajo kri, mu jo predelajo, nafilajo s kisikom....+ pol pa nazaj v žilo pred tekmo!

Pa kaj vse so si že filali - zato pa umrejo nekateri pri 35, 40 tih letih.

K bi mogu po vseh pravilih - kuker zdaj govorijo - en športaš živet 100 let!

Moja prababi - arhitekta - živi že 92 let. Pa ni nikol športala. Kadi kot turk................ z njo sem prvič prižgala čik. 😛
Je elegantna dama - vedno se u nulo uredi, če gre ven. Magari do pekarne.

In brez nje jaz ne bi preživela!! Vse je razumela, vse je vedela! In še zdaj!

Tko al drugač je EN VELIK KRE.TEN!

Med športniki je zadnje čase veliko astmatikov.

Jap - hudoo!

Je pa že lažje, če te naženejo iz olimpijske vasi, ker si reku novinarju, da se ti jebbe za ekipo! 😛

K enga so zato nagnal 😛 😛

Od nekdaj je veliko astmatikov med športniki. Vsak normalen starš vpiše otroka z astmo v kakšno športno dejavnost ali v glasbeno šolo igrat pihalni inštrument, še bolje za mlada pljuča pa je kombinacija obeh dejavnosti.

Zanimivo. V družini (širši) imamo dva astmatika, ki se nista morala/smela ukvarjati s športom.

Res, no pri nas pa ravno obratno. Recimo jaz sem poleg teka na smučeh, trenirala še rokomet. Kasneje atletiko, na plavanje me je mati vlekla vsako prosto minuto in za vikende obvezno v hribe, in enkrat tedensko v OŠ še v glasbeno. Na gimnaziji pa dvakrat tedensko inštrument, smučanje in rokomet sem opustila in se posvetila šprintu. Na faksu sem za tistih par let opustila šport in glasbo ( razen kadar sem zurirala 🙂), kasneje, ko sem bila v sluzbi sem šla vsak dan na našo sveto goro ( saj veš katero 🙂).
Brat je treniral smučanje in tudi pihal v inštrument.
Danes skorajda nimam več problemov, brat redko.

Res, pred davnimi časi je bila v SFRJ taka praksa.

Evo, moj dedek je bil tiste čase eden najboljših boksarjev in je moral prenehati. Igral je tudi na trobento v pihalnem orkestru, pa je moral ravno tako opustiti ta hobi.

Zanimivo, no ja tvoj stric je bil ze odrasel, ko je moral prenehati, midva z bratom sva opustila svoja udejstvovanja okoli 25tega leta, ampak ne iz zdravstvenih razlogov 🙂.
On je še zmeraj alpinist ( se pravi vsak vikend v gorah), jaz pa se drugače športno udejstvujem. Kondicije imam toliko kot pred 20imi leti, morda celo še več.

Vsi kolesarji in zelo veliko tekačic na smučeh.

Tvoj stric je bil športnik in pihač, torej je bilo takrat res to praksa.

Jaz se prav spomnim, ko sem bila v bolnici (po oslovskem kašlju), kasneje sem imela bronhitise, na koncu pa astmo, je zdravnik rekel otrok mora tečt na smučeh in pihalni inštrument vadit.
Zalostno je bilo, ker nisem hotela pozavne igrat, saj je bila večja od mene. Športat mi je bilo pa vedno kul.

Ni stric, pač pa dedek, astmo so mu odkrili, ko je bil star že 30+.

Jaz sem trenirala rokomet. In bila sem v golu. - DOJENČEK.
Ko mi je ena babura zabila žogo v prsni koš............ k nisem prišla do sape......... in sploh nihče ni videl, kako mi je hudo, da se borim za življenje!!
Vsi so zmerjali to, ki je falila ...... naše pa skakale od veselja....... jaz pa umirala!! Če je kaj hudo, je to da se dušiš!!! 🙁

Sem rekla samo - ADIJO!

Joj, še popravljala sem iz dedka v strica;), se opravičujem.

Ja, vratarska je bila kruta, posebno, ker smo vse šutirale direktno v vratarke, ker smo vedele, da si ne upajo branit, ampak se nagonsko umikajo 🙂

Ahaa, poznaš. 🙂

Jaz te imam pa za eno uglajeno, nežno bitje! 😛

Saj je 🙂 Nežna in uglajena.
Ampak v mladosti je bilo treba vsak šport preizkusit.

Ja no, samo saj to ni kriva tista, ki je gol ciljala. Lahko bi ti sano blokirala z rokama in odbila. Vem, sekunde so to, ko se odločaš. Lansko leto sem bila na tekmi, ko jo je staknil golman, zlom zapestja in izguba zavesti. Pa veš, kaj je moj otrok rekel. Da je napačno odreagiral, ni šel na polno.

O, Mačka, ampak to so res šusi, sem zadnjič z mulotom fuzbal igrala ( valjda me je posadil v gol 🙂), to ni za ubranit, pa je še majhen škorec, kaj bo šele kasneje 😕

Ja, res nimam baletke doma 🙂

.. 😆

Same športnice na čveku 😉

Zdrav duh v zdravem telesu 🙂

Na morju poleti grem prbližn ob 7h po cajtng cca dobr kilometer do trafike, vročina že zjutraj +30 in včasih srečam tekača, preznojen da kr teče iz njega diha k da bo vsak cajt konc vzel, si mislim, človek a ti je treba tega, v čem je fora pritisk 200 utrip 150 🙁

Kaj naj rečem?? 😛
Jaz bi plavala, če sem glih na morju.

Ti pa vzem eno blazinco in vrečko za vsak slučaj. ☕ Da nauš zmoču cajtenga. 🙂

Podloško za ležat 😆

Ne vem kaj njega zene, verjetno notranja nuja.
Mene, če dva dni lenarim začne nekaj bolet, najsibo glava, noga, hrbet....ali pa sem sitna, ko se pa premigam in nadiham svezega zraka je pa vse v redu. Res pa je, da zelo redko pretiravam, včasih pa me zanese, ampak zelo redko. Nazadnje pred dvema letoma, ko sem trenirala za maraton, sem se nekaj tako zamislila in nehote naredila dvojni trening, da se mi je vnela ahilova tetiva.

Polovični maraton, da ne bo kdo narobe razumel 😆

Dojenček ti si od huuudiča. Lp iz kavča.

Saj ti tudi športaš, sva enkrat, ko še nisem bila registrirana imeli debato. Ti tudi tečeš, celo na Šmarno goro si takrat tekla, če se ne motim.

JaAAAAAA, k bi se js kdaj tok zamisnla in kr tekla do.......... Murske Sobote. Al pa spucala flet........ in se zjutraj zbudiš in imač vse tipi top. 😆

Tečem poleti, po zimi pa peglam kavč.

Najrajši takrat tečem,ko se zredim. Ali pa hitra hoja, sklece, počepi.