Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca 11. stoletja dalje. Vsi ti dejavniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja, ki je obsegalo komaj okrog 1.000 km² in bilo ob koncu madžarske okupacije naseljeno z okoli 90.000 prebivalci, ki so ohranili svoj slovenski značaj[navedi vir] do priključitve h Kraljevini SHS leta 1919. http://shrani.si/f/2W/eo/1SF3FQPn/300px-pokrajineprekmurje.png http://shrani.si/f/x/143/3bx8X0Aw/prenos.jpg
Iz Prekmurja izvira kar nekaj ljudskih običajev in navad. Med njimi so najbolj znani različni plesi, sejmi, obrti ter poroka s Pozvačini. V Sloveniji so znane prekmurske pesmi Marko skače, Rezanka, Gjaj, gjaj, gjaj.
Tradicionalna moška noša je sestavljena iz visokih črnih čevljev, belih hlač iz debelega blaga, bele srajce tankega blaga, rjavega ali črnega telovnika, suknjiča ter črnega klobuka; ženska noša paiz visokih črnih čevljev, dolgega belega krila, svetlega predpasnika, majice s kratkimi rokavi in bele jope.
V 19. stoletju so nosili obleko iz domačega platna tudi v Prekmurju. V obdobju pred prvo svetovno vojno so moški in ženske večinoma že nosili oblačila, ki so bila krojena pod vplivom tedanje preproste oblačilne mode in so bila podobna v večjem delu Slovenskega etničnega ozemlja. Ena izmed njih je, vsaj pri mlajših ženskah, privrženost beli ali svetlejši barvi oblačil, ki pa so bila narejena že iz bombažnega platna in sodobno krojena.
Po prvi svetovni vojni so se nosile po šegi 19. stoletja le še nekatere ženske; oblečene so bile v bele platnene rokave in krilo, bel ali drugo barven predpasnik, pokrite pa s pečo. Okrog leta 1915 je mlajša poročena ženska oblekla za ples belo in tu in tam tudi vzorčasto oprijeto bluzo dolgo na pole rezano rjavo krilo na pas, ki je bilo v pasu le malo nagubano. Na krilu so bile ped nad spodnjim robom prišite dva prsta široke črne čipke. Opasan je omela bel predpasnik, katerega traka sta bila zavezana v poškrobljeno pentljo. Obute je imela črne nogavice in visoke črne čevlje. Pokrita je bila z belo naprej zavezano ruto, ki je imela drobne črne cvetlice. Domačini iz Melinec so imeli za ples pred prvo svetovno vojno z modro ali rdečo vezenino okrašene breguše približno dva centimetra nad hlačnimi resicami.
V Pomurju so nosile neveste modno obleko, narejeno iz bele svile ali tanke volne krem barve, že ob koncu 19 stoletja. Ženska je imela za poroko kremnato obleko, krilo in bluzo. Krilo je bilo razrezano v več pol, ki so se širile navzven. Reklin je bil iz enakega blaga. Na prsih je imel po vsej dolžini po štiri gubice na vsako stran. Samo na eni od štirih grbic so bile prišite ozke bele čipke. Na glavi je imela bel ali roza venec, ki je imel na levi in desni po eno kito. Belo spodnje bombažno krilo je imelo čipko ob robu. Ženin je imel praviloma temno, navadno črno kompletno obleko, ki so jo sestavljali hlače, telovnik in suknjič, dalje bela srajca, temen klobuk in črni visoki čevlji. http://shrani.si/f/2K/xK/3XVMhfVb/300px-folklornaskupinamo.jpg
Prekmurščina je slovensko narečje, ki se je razvijalo zelo ločeno od drugih slovenskih narečij. Prekmurje in Porabje je bilo s Slovenci poseljeno še pred vdorom Madžarov v Panonsko nižino. Ti so si skušali podjarmiti Slovence v Prekmurju, vendar jim to nikoli zares ni uspelo. Ker je bila pokrajina zelo zaprta in zaostala, govor ni bil pod vplivom slovenskega knjižnega jezika in se je osamosvojil, čeprav so se v 17. stoletju evangeličanski duhovniki v Slovenski okroglini držali Svetega pisma Jurija Dalmatina in jezika Primoža Trubarja.
Neizobraženim ljudem je bil Trubarjev knjižni jezik sprva nerazumljiv.
Prekmurščina je kot osamosvojeno narečje izoblikovala književnost, ki ni posebnost le v slovenski, temveč v celotni južnoslovanski književnosti. Med najpomembnejšimi deli sta zlasti prevoda Nove Zaveze s strani Štefana in Mikloša Küzmiča, Nouvi Zákon in Szvéti evangyeliomi.
Prekmurske politične in kulturne avtoritete, kot so Jožef Borovnjak, Ferenc Ivanocy, Jožef Klekl in drugi, so presodile, da je treba Prekmurce zediniti z drugimi Slovenci, čeprav naj prekmurski jezik ne bi popolnoma izginil iz tiska, pouka in liturgije, saj gre za star, tradicionalni jezik: ne slovenski knjižni jezik, temveč knjižna prekmurščina je bila tista, ki je dolga leta držala skupaj Slovence v Prekmurju.
Znani jedi, ki izvirata iz Prekmurja sta prekmurska gibanica in bograč. Manj znane pa so bujta repa, različne pečene močnate jedi, posolanka, ajdove, koruzne in pšenične, zlevanke, retaš (različni zavitki) in bosman (pogača). Obstaja še veliko vrst vin. Kot dodatek jedem se največkrat uporabljajta bučno olje, in ostra paprika. http://shrani.si/f/1N/qg/2AkPpFte/120px-prekmurskagibanica.jpg
Priznam, ne bi vedela.
Sem bila tam le enkrat, v SŠ v šoli v naravi. Šotori, hudičev mraz, tuširali (na prostem v kopalkah) so se le redki junaki in kemični wc-ji (eden na razred za 2 dni). Spomnim se le še kopanja v termah (pametno so uvrstili to v program en dan pred odhodom domov), obiska nekega močvirja z dvometrsko travo, tromeje in odprtega zloma noge (ne mojega). Niso ravno najlepši spomini.:)
Priznam, ne bi vedela.
Sem bila tam le enkrat, v SŠ v šoli v naravi. Šotori, hudičev mraz, tuširali (na prostem v kopalkah) so se le redki junaki in kemični wc-ji (eden na razred za 2 dni). Spomnim se le še kopanja v termah (pametno so uvrstili to v program en dan pred odhodom domov), obiska nekega močvirja z dvometrsko travo, tromeje in odprtega zloma noge (ne mojega). Niso ravno najlepši spomini.:)
Priznam, ne bi vedela.
Sem bila tam le enkrat, v SŠ v šoli v naravi. Šotori, hudičev mraz, tuširali (na prostem v kopalkah) so se le redki junaki in kemični wc-ji (eden na razred za 2 dni). Spomnim se le še kopanja v termah (pametno so uvrstili to v program en dan pred odhodom domov), obiska nekega močvirja z dvometrsko travo, tromeje in odprtega zloma noge (ne mojega). Niso ravno najlepši spomini.:)
Ajoj, to so pa res slabi spomini. Pa še dolgo ste se vozili. Skoraj 5 ur 🙁 v eno smer.
Priznam, ne bi vedela.
Sem bila tam le enkrat, v SŠ v šoli v naravi. Šotori, hudičev mraz, tuširali (na prostem v kopalkah) so se le redki junaki in kemični wc-ji (eden na razred za 2 dni). Spomnim se le še kopanja v termah (pametno so uvrstili to v program en dan pred odhodom domov), obiska nekega močvirja z dvometrsko travo, tromeje in odprtega zloma noge (ne mojega). Niso ravno najlepši spomini.:)
Ajoj, to so pa res slabi spomini. Pa še dolgo ste se vozili. Skoraj 5 ur 🙁 v eno smer.
Po čem pa sklepaš, da smo se tako dolgo vozili? Je to še en poskus ugotavljanja mojega kraja bivanja?:P
0
ajooj 20.01.2017 ob 20:30
Ne, ne. Jaz itak vem. ..
Sqj ni pomembno od kje si zdaj.
Naše začasno bivališče je itak splet 😛 Več pa ne rabimo vedet drug o drugem..
Ne, ne. Jaz itak vem. ..
Sqj ni pomembno od kje si zdaj.
Naše začasno bivališče je itak splet 😛 Več pa ne rabimo vedet drug o drugem..
Veš? Resno dvomim.
Celo življenje živim v radiju 5 km na 4 lokacijah (+ eno leto življenja 30 km stran). Prekmurje ni niti blizu.:)
0
Micka 20.01.2017 ob 20:37
Avtor: ajooj
Ne, ne. Jaz itak vem. ..
Sqj ni pomembno od kje si zdaj.
Naše začasno bivališče je itak splet 😛 Več pa ne rabimo vedet drug o drugem..
A zdaj je pa WW na tapeti?
0
ajoooj 20.01.2017 ob 20:41
Avtor: Micka
Avtor: ajooj
Ne, ne. Jaz itak vem. ..
Sqj ni pomembno od kje si zdaj.
Naše začasno bivališče je itak splet 😛 Več pa ne rabimo vedet drug o drugem..
A zdaj je pa WW na tapeti?
Hm, kje pa kaj takšnega vidiš ?
0
gibanica 20.01.2017 ob 20:46
Marko skače je pesem skupna vsem slovanskim narodom, nihče pa ne ve njenega izvora. Beethoven jo je napisal za učence klavirja kot Rusko narodno pesem. Nas so jo v šoli učili kot belokranjsko narodno. Imajo jo tudi za srbsko narodno.
Meni se zdi Prekmurje v svoji ploščatosti neznansko dolgočasno. Še gozdov, ki bi ravnino razbili, praktično ni. Same njive. No, saj je razumljivo z dobro zemljo. Zanimivo je razgibano Goričko. Še štorklje nisem nikoli videla v Prekmurju. Samo v Ljutomerju. Ampak ta pa že ne paše več pod Prekmurje. So mi pa všeč stare pomurske hiše, tiste na ključ. Škoda, da so jih toliko zamenjali za brezkarakterne dvonadstropnice. In seveda gibanica. Ta je njam.
Koreninam se je po starem reklo korenje. Stara prekmurščina je zelo težak jezik, ampak ta mladi je več ne poznajo. Govorijo sodobno varianto prekmurščine. Od kje je umlaut prišel v prekmurščino? Iz madžarščine?
Sem kar prepričana, da je dokaj važen tudi začetek potovanja, ne samo cilj, da bi se z gotovostjo lahko govorilo o trajanju potovanja.
Z. 2. tira na 4. peronu na ljubljanski železniški postaji. Odhod v vzhodno smer. Bo dovolj natančno?
Bo, hvala. Čeprav bi zadostoval le kraj.
0
Micka 21.01.2017 ob 0:32
Avtor: gibanica
Marko skače je pesem skupna vsem slovanskim narodom, nihče pa ne ve njenega izvora. Beethoven jo je napisal za učence klavirja kot Rusko narodno pesem. Nas so jo v šoli učili kot belokranjsko narodno. Imajo jo tudi za srbsko narodno.
Meni se zdi Prekmurje v svoji ploščatosti neznansko dolgočasno. Še gozdov, ki bi ravnino razbili, praktično ni. Same njive. No, saj je razumljivo z dobro zemljo. Zanimivo je razgibano Goričko. Še štorklje nisem nikoli videla v Prekmurju. Samo v Ljutomerju. Ampak ta pa že ne paše več pod Prekmurje. So mi pa všeč stare pomurske hiše, tiste na ključ. Škoda, da so jih toliko zamenjali za brezkarakterne dvonadstropnice. In seveda gibanica. Ta je njam.
Koreninam se je po starem reklo korenje. Stara prekmurščina je zelo težak jezik, ampak ta mladi je več ne poznajo. Govorijo sodobno varianto prekmurščine. Od kje je umlaut prišel v prekmurščino? Iz madžarščine?
Prav v vse se vtaknejo, pa komandirajo. Te babe so za en kurc! One nosjo hlače, ne desci. Pa opravljivke so največje. Če se pa kličejo Micka, so pa sploh tajfl od tajfla!
0
Micka 21.01.2017 ob 7:56
Avtor: prekmurke so pa podn
Prav v vse se vtaknejo, pa komandirajo. Te babe so za en kurc! One nosjo hlače, ne desci. Pa opravljivke so največje. Če se pa kličejo Micka, so pa sploh tajfl od tajfla!
hehe
v Prekmurju bo pa težka tale z Micko 🙂
0
Micka 21.01.2017 ob 8:00
In še glede narečij. Za Prekmurje nekateri pravijo, da v vsaki vasi govorijo drugače. Iz mojega linka je razvidno, da imajo pet podnarečij. Res se kar precej razlikujejo med seboj.
Imamo kakšno Prekmurko? Za eno vem, pa sem skoraj prepričana, da se ne bo želela izpostavljati.
In še glede ü-ja.
Zna biti, da ga je v slovenskogoriškem in prleškem narečju celo več, kot v prekmurskih. In ne, ni iz madžarščine, vsaj kolikor jaz vem ne.
Mimogrede.
Poznate rezijanščino?
0
Mojcej 21.01.2017 ob 8:03
ima prav. UE ni iz nemščine ali madjarščine. Je popolnoma slovenska črka oziroma izgovorjava. Poglejte gorenjce in korošce ki imajo v svojem jeziku W.
0
Micka 21.01.2017 ob 8:06
Avtor: Mojcej
ima prav. UE ni iz nemščine ali madjarščine. Je popolnoma slovenska črka oziroma izgovorjava. Poglejte gorenjce in korošce ki imajo v svojem jeziku W.
mnja.... 😉
0
prekmurke so pa podn 21.01.2017 ob 15:30
Micka, mam pohn žlahte gor, tko, da sta kar dve MICKI, uradno Mariji. Pa obe sta kot sem napisala. Se ti vidi, da znanje jemlješ iz knjig!
0
Micka 21.01.2017 ob 15:30
Avtor: prekmurke so pa podn
Micka, mam pohn žlahte gor, tko, da sta kar dve MICKI, uradno Mariji. Pa obe sta kot sem napisala. Se ti vidi, da znanje jemlješ iz knjig!
Micki ali Miciki?
0
prekmurke so pa podn 21.01.2017 ob 15:32
Obe kličejo MICKA, nč Micika! Sta pa doma okol Ropoče.
0
Micka 21.01.2017 ob 15:33
Avtor: prekmurke so pa podn
Obe kličejo MICKA, nč Micika! Sta pa doma okol Ropoče.
In svoje sorodnike javno imenuješ podn?
0
Micka 21.01.2017 ob 15:38
Avtor: Micka
Avtor: prekmurke so pa podn
Prav v vse se vtaknejo, pa komandirajo. Te babe so za en kurc! One nosjo hlače, ne desci. Pa opravljivke so največje. Če se pa kličejo Micka, so pa sploh tajfl od tajfla!
hehe
v Prekmurju bo pa težka tale z Micko 🙂
Da me ne bo spet kdo narobe razumel.
Na ta stavek sem odgovarjala.
0
jaz razumem 21.01.2017 ob 16:46
Tajfl od tajfla.Ta je dobra takšna domača. Le kdo to razume?
0
prekmurke so pa podn 21.01.2017 ob 19:24
hudič od hudiča 🙂))))))))))))
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
20.01.2017 ob 19:57
http://shrani.si/f/2l/ng/2DH17qSj/images.jpg
http://shrani.si/f/2r/p8/2knN93c3/prenos-2.jpg
Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca 11. stoletja dalje. Vsi ti dejavniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja, ki je obsegalo komaj okrog 1.000 km² in bilo ob koncu madžarske okupacije naseljeno z okoli 90.000 prebivalci, ki so ohranili svoj slovenski značaj[navedi vir] do priključitve h Kraljevini SHS leta 1919.
http://shrani.si/f/2W/eo/1SF3FQPn/300px-pokrajineprekmurje.png
http://shrani.si/f/x/143/3bx8X0Aw/prenos.jpg
Iz Prekmurja izvira kar nekaj ljudskih običajev in navad. Med njimi so najbolj znani različni plesi, sejmi, obrti ter poroka s Pozvačini. V Sloveniji so znane prekmurske pesmi Marko skače, Rezanka, Gjaj, gjaj, gjaj.
Tradicionalna moška noša je sestavljena iz visokih črnih čevljev, belih hlač iz debelega blaga, bele srajce tankega blaga, rjavega ali črnega telovnika, suknjiča ter črnega klobuka; ženska noša paiz visokih črnih čevljev, dolgega belega krila, svetlega predpasnika, majice s kratkimi rokavi in bele jope.
V 19. stoletju so nosili obleko iz domačega platna tudi v Prekmurju. V obdobju pred prvo svetovno vojno so moški in ženske večinoma že nosili oblačila, ki so bila krojena pod vplivom tedanje preproste oblačilne mode in so bila podobna v večjem delu Slovenskega etničnega ozemlja. Ena izmed njih je, vsaj pri mlajših ženskah, privrženost beli ali svetlejši barvi oblačil, ki pa so bila narejena že iz bombažnega platna in sodobno krojena.
Po prvi svetovni vojni so se nosile po šegi 19. stoletja le še nekatere ženske; oblečene so bile v bele platnene rokave in krilo, bel ali drugo barven predpasnik, pokrite pa s pečo. Okrog leta 1915 je mlajša poročena ženska oblekla za ples belo in tu in tam tudi vzorčasto oprijeto bluzo dolgo na pole rezano rjavo krilo na pas, ki je bilo v pasu le malo nagubano. Na krilu so bile ped nad spodnjim robom prišite dva prsta široke črne čipke. Opasan je omela bel predpasnik, katerega traka sta bila zavezana v poškrobljeno pentljo. Obute je imela črne nogavice in visoke črne čevlje. Pokrita je bila z belo naprej zavezano ruto, ki je imela drobne črne cvetlice. Domačini iz Melinec so imeli za ples pred prvo svetovno vojno z modro ali rdečo vezenino okrašene breguše približno dva centimetra nad hlačnimi resicami.
V Pomurju so nosile neveste modno obleko, narejeno iz bele svile ali tanke volne krem barve, že ob koncu 19 stoletja. Ženska je imela za poroko kremnato obleko, krilo in bluzo. Krilo je bilo razrezano v več pol, ki so se širile navzven. Reklin je bil iz enakega blaga. Na prsih je imel po vsej dolžini po štiri gubice na vsako stran. Samo na eni od štirih grbic so bile prišite ozke bele čipke. Na glavi je imela bel ali roza venec, ki je imel na levi in desni po eno kito. Belo spodnje bombažno krilo je imelo čipko ob robu. Ženin je imel praviloma temno, navadno črno kompletno obleko, ki so jo sestavljali hlače, telovnik in suknjič, dalje bela srajca, temen klobuk in črni visoki čevlji.
http://shrani.si/f/2K/xK/3XVMhfVb/300px-folklornaskupinamo.jpg
Prekmurščina je slovensko narečje, ki se je razvijalo zelo ločeno od drugih slovenskih narečij. Prekmurje in Porabje je bilo s Slovenci poseljeno še pred vdorom Madžarov v Panonsko nižino. Ti so si skušali podjarmiti Slovence v Prekmurju, vendar jim to nikoli zares ni uspelo. Ker je bila pokrajina zelo zaprta in zaostala, govor ni bil pod vplivom slovenskega knjižnega jezika in se je osamosvojil, čeprav so se v 17. stoletju evangeličanski duhovniki v Slovenski okroglini držali Svetega pisma Jurija Dalmatina in jezika Primoža Trubarja.
Neizobraženim ljudem je bil Trubarjev knjižni jezik sprva nerazumljiv.
Prekmurščina je kot osamosvojeno narečje izoblikovala književnost, ki ni posebnost le v slovenski, temveč v celotni južnoslovanski književnosti. Med najpomembnejšimi deli sta zlasti prevoda Nove Zaveze s strani Štefana in Mikloša Küzmiča, Nouvi Zákon in Szvéti evangyeliomi.
Prekmurske politične in kulturne avtoritete, kot so Jožef Borovnjak, Ferenc Ivanocy, Jožef Klekl in drugi, so presodile, da je treba Prekmurce zediniti z drugimi Slovenci, čeprav naj prekmurski jezik ne bi popolnoma izginil iz tiska, pouka in liturgije, saj gre za star, tradicionalni jezik: ne slovenski knjižni jezik, temveč knjižna prekmurščina je bila tista, ki je dolga leta držala skupaj Slovence v Prekmurju.
Znani jedi, ki izvirata iz Prekmurja sta prekmurska gibanica in bograč. Manj znane pa so bujta repa, različne pečene močnate jedi, posolanka, ajdove, koruzne in pšenične, zlevanke, retaš (različni zavitki) in bosman (pogača). Obstaja še veliko vrst vin. Kot dodatek jedem se največkrat uporabljajta bučno olje, in ostra paprika.
http://shrani.si/f/1N/qg/2AkPpFte/120px-prekmurskagibanica.jpg
Znani Prekmurci: Mišo Kranjec, Milan Kučan, Feri Lainšček, Vlado Kreslin.
NePrekmurka: Wicked Witch.
http://shrani.si/f/32/O6/gmKlbHW/prenos-1.jpg
Vir: Wikipedia