Spomin se je vračal.
Še vedno sem pogledal v knjigo za njeno ime
In njeno številko.
Začelo se je s prvim znamenjem,
Ki je prisililo spomin,
Da se vrne.
Najprej so klicali žensko po imenu SARA.
Kasneje me je strigla frizerka SARA.
Tretjič je nekdo pel pesem o SARI.
Priznam.
Ko je tretjič počilo,
Sem bežal.
Kar so me noge nosile.
In.
Ko sem prišel domov,
Je iz omare padla črna rokavica nje.
Med tem je padal dež.
Ona se je v dežju zatekla pod streho.
Tam je bil plakat filma Hladnokrvni kaznjenec.
Prekletstvo 13 naju je oba prisililo v iskanje.
Kako je to mogoče?
Še vedno sem pogledal v knjigo za njeno ime
In njeno številko.
Začelo se je s prvim znamenjem,
Ki je prisililo spomin,
Da se vrne.
Najprej so klicali žensko po imenu SARA.
Kasneje me je strigla frizerka SARA.
Tretjič je nekdo pel pesem o SARI.
Priznam.
Ko je tretjič počilo,
Sem bežal.
Kar so me noge nosile.
In.
Ko sem prišel domov,
Je iz omare padla črna rokavica nje.
Med tem je padal dež.
Ona se je v dežju zatekla pod streho.
Tam je bil plakat filma Hladnokrvni kaznjenec.
Prekletstvo 13 naju je oba prisililo v iskanje.
Kako je to mogoče?
0
Sanjal sem.
Sedela je na klopci.
Ob drsališču.
Zagledala je Kasiopejo.
Pogledala si je roko.
Legel sem na drsališču z rokavico v roki.
Bil je mraz.
Začelo je snežiti.
Med snegom je name priletela druga rokavica.
Pogledal sem.
Bila je ona.
Poljubila me je.
A to so bile le sanje.
Kljub porazu sem verjel,
da življenje ni niz naključij brez pomena,
ampak splet dogodkov,
ki so del načrta usode.
V spoznanju tega sem se spremenil.
Stvari so postale jasnejše.
Zdaj vem,
da nihče ne more premagati prekletstva 13.
Zdaj vem,
da me je prekletstvo 13 že na začetku premagalo.
Zdaj vem,
da je ne bom nikoli videl.
Zdaj vem,
da ne bom dobil nikoli poljuba.
Zdaj vem,
da je bilo vse zguba časa in kraja.
Prekletstvo 13 je zmagalo.
In vedno bo.
Kako je to mogoče?
Sedela je na klopci.
Ob drsališču.
Zagledala je Kasiopejo.
Pogledala si je roko.
Legel sem na drsališču z rokavico v roki.
Bil je mraz.
Začelo je snežiti.
Med snegom je name priletela druga rokavica.
Pogledal sem.
Bila je ona.
Poljubila me je.
A to so bile le sanje.
Kljub porazu sem verjel,
da življenje ni niz naključij brez pomena,
ampak splet dogodkov,
ki so del načrta usode.
V spoznanju tega sem se spremenil.
Stvari so postale jasnejše.
Zdaj vem,
da nihče ne more premagati prekletstva 13.
Zdaj vem,
da me je prekletstvo 13 že na začetku premagalo.
Zdaj vem,
da je ne bom nikoli videl.
Zdaj vem,
da ne bom dobil nikoli poljuba.
Zdaj vem,
da je bilo vse zguba časa in kraja.
Prekletstvo 13 je zmagalo.
In vedno bo.
Kako je to mogoče?
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
20.07.2017 ob 13:25
Po brisanju.
Minila so leta,
Odkar sem videl tvoj obraz.
Sprašujem se,
Če sem v tvojih sanjah.
Sprašujem se,
Če sem v tvojih spominih.
Ti uhajajo misli name,
Kot so meni nate?
Sprašujem se,
Če vidiš mene,
Ko pogledaš meni podoben obraz.
Če imamo duše,
So plod ljubezni,
Ki si jo delimo.
Neokrnjene s časom,
Neomejene s smrtjo.
Leta sem iskal knjigo,
Zaznamovano s številko in imenom.
Vedel sem,
Da je nekje.
In ko bi jo našel,
Bi našel njo.
In takrat bi bil jaz on.
In takrat bi bil doma.
A prekletstvo 13 mi tega ne dovoli.
Kako je to mogoče?