Recedija bo svetovna. Pa ja ne misliš, da je Slovenija zakuhal globalno recesijo?
8
Itak. Golob nobene stvari ni pripeljal do konca. Bačovnik bo pa v finančni zlom zapeljal naravnost do cilja.
3
Ta vlada jo bo potisnila pa čez rob v dokončen prepad in propad. Tak je načrt.
4
Ta vlada ve kaj dela, mimogrede še vse ukrepe katere so sprejeli ste blokirali na US ali pa z biranjem podpisov, torej niso dejansko še za nič krivi, zbirajo pa cifre, te niso vredu, na koncu bodo rekli , evo situacija je taka, imamo 5 ali več % primankljaja, mi odstopamo... sledila bo trojka, potlej pa kar imejte levo vlado...
-4
Prihodki so naraščali, odhodki tudi.
Edini problem je, da Janša pri tej finančni sliki ne bo mogel krasti, ker se bo moral ukvarjati z vzdržnostjo javnih financ. In to je resničen Janšev problem.
Zato bo udaril po državljanih. Kmete je že potolkel s cenami dizla, zdaj bo nadaljeval.
Edini problem je, da Janša pri tej finančni sliki ne bo mogel krasti, ker se bo moral ukvarjati z vzdržnostjo javnih financ. In to je resničen Janšev problem.
Zato bo udaril po državljanih. Kmete je že potolkel s cenami dizla, zdaj bo nadaljeval.
3
@tako ne bo
Ne izgleda ravno, da ve, kaj dela. Prej obratno. Nesposobni ljudje na položajih, dvomljive morale. Ne zaupam jim. Ne zaupam tem temnim dušam, saj se že na daleč vidi, da nimajo pojma, o čem govorijo, in da so podkupljeni s strani kapitala.
Ne izgleda ravno, da ve, kaj dela. Prej obratno. Nesposobni ljudje na položajih, dvomljive morale. Ne zaupam jim. Ne zaupam tem temnim dušam, saj se že na daleč vidi, da nimajo pojma, o čem govorijo, in da so podkupljeni s strani kapitala.
0
Tako je, golob je zjebal Slovenijo. Iz zlehnobe je uvedel božičnico, zdaj imamo pa probleme. Tezko bo vse spraviti na prave tire.
0
@tako ne bo
Politično gledano je sedanja vlada naredila napako, da so sploh prevzeli vajeti. Če bi bili malce bolj pragmatični, bi pustili Golobu še en mandat, da se vse sesuje in resetira, ampak kaj ko bi večinski mediji vse to spretno prikrivali in pokrivali...sigurno bi bil kriv Bruselj, Nemćija, pa ZDA, Izrael in še katera tradicionalno osovražena država.
Dokler narod ne bo bolj splošno razgledan kako javni sistem deluje, kaj pomeni ustvarjati konkurenčne pogoje, kaj je privat pobuda, kako na delovanje družbe vplivajo davki, kako splošna vzgoja mladih, kaj sploh pomeni vizija za 10+ let, do takrat bo priviligirana kasta imela škarje in platno v svojih rokah. Tipična indoktrinirana miselnost naše populacije pa je ''vsi so isti'', gostilniškega lumpenproletariata, kar pa s pridom izkorišča leva garnitura z novimi obrazi in staro mašinerijo v ozadju, samo da se ohranja vez med javnimi financami ter našimi izbranci.
Politično gledano je sedanja vlada naredila napako, da so sploh prevzeli vajeti. Če bi bili malce bolj pragmatični, bi pustili Golobu še en mandat, da se vse sesuje in resetira, ampak kaj ko bi večinski mediji vse to spretno prikrivali in pokrivali...sigurno bi bil kriv Bruselj, Nemćija, pa ZDA, Izrael in še katera tradicionalno osovražena država.
Dokler narod ne bo bolj splošno razgledan kako javni sistem deluje, kaj pomeni ustvarjati konkurenčne pogoje, kaj je privat pobuda, kako na delovanje družbe vplivajo davki, kako splošna vzgoja mladih, kaj sploh pomeni vizija za 10+ let, do takrat bo priviligirana kasta imela škarje in platno v svojih rokah. Tipična indoktrinirana miselnost naše populacije pa je ''vsi so isti'', gostilniškega lumpenproletariata, kar pa s pridom izkorišča leva garnitura z novimi obrazi in staro mašinerijo v ozadju, samo da se ohranja vez med javnimi financami ter našimi izbranci.
0
Zelo zanimivo, kako v roku dveh mesecev pridemo od tretje gospodarsko najuspešnejše članice EU in četrte najzadovoljnejše države sveta v bankrot…
Je pa že treba trenutni vladi priznati, da dela čudeže. Samo svoj interventni zakon lansira, pa že požanjemo napoved katastrofe…
Je pa že treba trenutni vladi priznati, da dela čudeže. Samo svoj interventni zakon lansira, pa že požanjemo napoved katastrofe…
1
Citirano_
''Izšlo je novo poročilo švicarskega inštituta IMD o svetovni konkurenčnosti, ki Slovenijo uvršča na 49. mesto med 70 analiziranimi gospodarstvi. To je tri mesta slabše kot lani in kar enajst mest slabše kot leta 2022, ob nastopu mandata Golobove vlade.
A IMD Sloveniji za leto 2026 ne nastavlja ogledala le z eno samo številko. Veliko bolj zgovoren je celoten vzorec nazadovanja: zdrs pri domačem gospodarstvu, šibka vladna učinkovitost, slabe ocene poslovne zakonodaje, težave na trgu dela in vse manj prepričljivo okolje za produktivnost, talente in investicije.
Slovenija ima še vedno nekaj močnih točk, predvsem izvoz, nizko brezposelnost in določene elemente infrastrukture, toda konkurenčnost se očitno izgublja tam, kjer bi podjetjem najbolj morala pomagati država.
Podrobnejši pogled v podatke IMD pokaže, da ne gre za enkraten zdrs, temveč za precej jasen trend. Slovenija je bila leta 2022, torej ob nastopu mandata Golobove vlade, na lestvici svetovne konkurenčnosti še na 38. mestu, letos pa je med 70 analiziranimi gospodarstvi zdrsnila na 49. mesto. V petih letih je tako izgubila enajst mest, samo v zadnjem letu tri. Med državami z manj kot 20 milijoni prebivalcev ostaja šele na 28. mestu, kar je za majhno, odprto in izvozno odvisno gospodarstvo še posebej slabo opozorilo.
Kljub temu, da je Robert Golob ob koncu svojega mandata v parlamentu dejal, da so dobički slovenskega gospodarstva visoki in da je k temu pripomogla tudi božičnica, pa poročilo tega ne kaže. Padec konkurenčnosti v segmentu domačega gospodarstva je namreč Slovenija izgubila kar osem mest in pristala na 56. mestu. To je eden najmočnejših signalov, da se težave ne kažejo samo v percepciji poslovnega okolja, ampak tudi v osnovni gospodarski dinamiki. Po podatkih IMD je realna rast BDP leta 2025 znašala 1,1 odstotka, kar Slovenijo uvršča šele na 50. mesto.
Slika ni slaba le pri mednarodni trgovini, kjer Slovenija ostaja visoko, na 8. mestu, predvsem zaradi odprtosti gospodarstva, izvozne usmerjenosti in presežka v menjavi s tujino. A prav ta kontrast je zgovoren: izvozna podjetja še vedno dokazujejo, da znajo tekmovati na tujih trgih, domače okolje pa jim pri tem vse manj pomaga. Mednarodne naložbe ostajajo šibka točka, Slovenija je pri tej postavki na 58. mestu, še posebej skrb vzbujajoč pa je signal o nevarnosti odhajanja tujih podjetij. To ni več samo vprašanje investicijske privlačnosti, temveč vprašanje zaupanja v stabilnost države kot poslovne lokacije.
Še bolj problematična je vladna učinkovitost. Pri javnih financah je Slovenija na 53. mestu, pri davčni politiki na 56., pri institucionalnem okviru na 48., pri poslovni zakonodaji pa šele na 61. mestu. Takšna kombinacija pomeni, da podjetja ne dobijo tistega, kar v obdobju visokih stroškov, negotovih trgov in tehnoloških sprememb najbolj potrebujejo: predvidljivih pravil, manj administrativnih bremen in učinkovite javne porabe. Ni čudno, da IMD med ključnimi izzivi za leto 2026 posebej izpostavlja nepredvidljivo poslovno okolje, politično negotovost, potrebo po zmanjšanju administrativnih bremen ter izboljšanju kakovosti javnih storitev.
Pri poslovni učinkovitosti je padec manjši, vendar so absolutne uvrstitve slabe. Slovenija je pri produktivnosti in učinkovitosti na 45. mestu, pri trgu dela pa šele na 67. mestu. To je ena najresnejših dolgoročnih zavor, saj se problem ne kaže le v stroških dela, temveč v nezmožnosti privabljanja in zadrževanja talentov. Šibke uvrstitve pri begu možganov, privlačnosti za visokokvalificirane tuje kadre in vajeništvu v podjetjih kažejo, da trg dela ni nastavljen za gospodarstvo, ki bi želelo tekmovati z znanjem, inovacijami in višjo dodano vrednostjo.
Tudi pri infrastrukturi, kjer je Slovenija skupno nekoliko napredovala napram lani, a nazadovala od 2022, slika ni prepričljiva. Osnovna infrastruktura je na 48. mestu, tehnološka na 50., znanstvena na 35., izobraževanje pa na 31. mestu. Največji problem ni nujno v tem, da Slovenija nima znanja ali raziskovalnega potenciala, temveč da ga preslabo prenaša v gospodarstvo. Pri tem izstopajo šibka javno-zasebna partnerstva, pomanjkljive kompetence za uporabo umetne inteligence, slab prenos znanja v podjetja in izobraževalni sistem, ki po ocenah gospodarstva premalo odgovarja na potrebe trga.''
Čudno, ampak podobnega članka med ''resnimi'' mediji ne najdem, ga pa pričakujem drugo leto, ko se bo rušenje sedanje vlade stopnjevalo. Se pa najdejo članki na temo reševanja ''žrtev'' v izmišljeni aferi black cube in iskanje krivcev za uhajanje posnetkov v javnost...
''Izšlo je novo poročilo švicarskega inštituta IMD o svetovni konkurenčnosti, ki Slovenijo uvršča na 49. mesto med 70 analiziranimi gospodarstvi. To je tri mesta slabše kot lani in kar enajst mest slabše kot leta 2022, ob nastopu mandata Golobove vlade.
A IMD Sloveniji za leto 2026 ne nastavlja ogledala le z eno samo številko. Veliko bolj zgovoren je celoten vzorec nazadovanja: zdrs pri domačem gospodarstvu, šibka vladna učinkovitost, slabe ocene poslovne zakonodaje, težave na trgu dela in vse manj prepričljivo okolje za produktivnost, talente in investicije.
Slovenija ima še vedno nekaj močnih točk, predvsem izvoz, nizko brezposelnost in določene elemente infrastrukture, toda konkurenčnost se očitno izgublja tam, kjer bi podjetjem najbolj morala pomagati država.
Podrobnejši pogled v podatke IMD pokaže, da ne gre za enkraten zdrs, temveč za precej jasen trend. Slovenija je bila leta 2022, torej ob nastopu mandata Golobove vlade, na lestvici svetovne konkurenčnosti še na 38. mestu, letos pa je med 70 analiziranimi gospodarstvi zdrsnila na 49. mesto. V petih letih je tako izgubila enajst mest, samo v zadnjem letu tri. Med državami z manj kot 20 milijoni prebivalcev ostaja šele na 28. mestu, kar je za majhno, odprto in izvozno odvisno gospodarstvo še posebej slabo opozorilo.
Kljub temu, da je Robert Golob ob koncu svojega mandata v parlamentu dejal, da so dobički slovenskega gospodarstva visoki in da je k temu pripomogla tudi božičnica, pa poročilo tega ne kaže. Padec konkurenčnosti v segmentu domačega gospodarstva je namreč Slovenija izgubila kar osem mest in pristala na 56. mestu. To je eden najmočnejših signalov, da se težave ne kažejo samo v percepciji poslovnega okolja, ampak tudi v osnovni gospodarski dinamiki. Po podatkih IMD je realna rast BDP leta 2025 znašala 1,1 odstotka, kar Slovenijo uvršča šele na 50. mesto.
Slika ni slaba le pri mednarodni trgovini, kjer Slovenija ostaja visoko, na 8. mestu, predvsem zaradi odprtosti gospodarstva, izvozne usmerjenosti in presežka v menjavi s tujino. A prav ta kontrast je zgovoren: izvozna podjetja še vedno dokazujejo, da znajo tekmovati na tujih trgih, domače okolje pa jim pri tem vse manj pomaga. Mednarodne naložbe ostajajo šibka točka, Slovenija je pri tej postavki na 58. mestu, še posebej skrb vzbujajoč pa je signal o nevarnosti odhajanja tujih podjetij. To ni več samo vprašanje investicijske privlačnosti, temveč vprašanje zaupanja v stabilnost države kot poslovne lokacije.
Še bolj problematična je vladna učinkovitost. Pri javnih financah je Slovenija na 53. mestu, pri davčni politiki na 56., pri institucionalnem okviru na 48., pri poslovni zakonodaji pa šele na 61. mestu. Takšna kombinacija pomeni, da podjetja ne dobijo tistega, kar v obdobju visokih stroškov, negotovih trgov in tehnoloških sprememb najbolj potrebujejo: predvidljivih pravil, manj administrativnih bremen in učinkovite javne porabe. Ni čudno, da IMD med ključnimi izzivi za leto 2026 posebej izpostavlja nepredvidljivo poslovno okolje, politično negotovost, potrebo po zmanjšanju administrativnih bremen ter izboljšanju kakovosti javnih storitev.
Pri poslovni učinkovitosti je padec manjši, vendar so absolutne uvrstitve slabe. Slovenija je pri produktivnosti in učinkovitosti na 45. mestu, pri trgu dela pa šele na 67. mestu. To je ena najresnejših dolgoročnih zavor, saj se problem ne kaže le v stroških dela, temveč v nezmožnosti privabljanja in zadrževanja talentov. Šibke uvrstitve pri begu možganov, privlačnosti za visokokvalificirane tuje kadre in vajeništvu v podjetjih kažejo, da trg dela ni nastavljen za gospodarstvo, ki bi želelo tekmovati z znanjem, inovacijami in višjo dodano vrednostjo.
Tudi pri infrastrukturi, kjer je Slovenija skupno nekoliko napredovala napram lani, a nazadovala od 2022, slika ni prepričljiva. Osnovna infrastruktura je na 48. mestu, tehnološka na 50., znanstvena na 35., izobraževanje pa na 31. mestu. Največji problem ni nujno v tem, da Slovenija nima znanja ali raziskovalnega potenciala, temveč da ga preslabo prenaša v gospodarstvo. Pri tem izstopajo šibka javno-zasebna partnerstva, pomanjkljive kompetence za uporabo umetne inteligence, slab prenos znanja v podjetja in izobraževalni sistem, ki po ocenah gospodarstva premalo odgovarja na potrebe trga.''
Čudno, ampak podobnega članka med ''resnimi'' mediji ne najdem, ga pa pričakujem drugo leto, ko se bo rušenje sedanje vlade stopnjevalo. Se pa najdejo članki na temo reševanja ''žrtev'' v izmišljeni aferi black cube in iskanje krivcev za uhajanje posnetkov v javnost...
0
@Čveka
Tudi meni je to zanimivo, kajti Golob je še v volilni kampaniji razlagal, da smo ekonomsko odlično stoječa država, ne pričakuje se nobena kriza, dan ali dva po volitvah je pa že govoril o težkih ekonomskih časih... Če tip ne bi bil šolski primerek narcisističnega manipulatorja, ter s podobnimi osebki že ne bi imel osebnih opravkov , bi sam pri sebi že podvomil ali dejansko sanjam, ali pa si sam domišljam glede preteklih izjav, kar tovrstni manipulatorji zavestno počnejo! Čudno mi pa je, da tovrstne osebke zagovarjajo ženske, ki so, v odnosih s temi osebki, dokazano vedno prve in največje žrtve.
Kaj vse smo pripravljeni požreti, samo da ni JJ ali pa grda temna nazadnjaška ''desnica'' za krmilom... Great!
Tudi meni je to zanimivo, kajti Golob je še v volilni kampaniji razlagal, da smo ekonomsko odlično stoječa država, ne pričakuje se nobena kriza, dan ali dva po volitvah je pa že govoril o težkih ekonomskih časih... Če tip ne bi bil šolski primerek narcisističnega manipulatorja, ter s podobnimi osebki že ne bi imel osebnih opravkov , bi sam pri sebi že podvomil ali dejansko sanjam, ali pa si sam domišljam glede preteklih izjav, kar tovrstni manipulatorji zavestno počnejo! Čudno mi pa je, da tovrstne osebke zagovarjajo ženske, ki so, v odnosih s temi osebki, dokazano vedno prve in največje žrtve.
Kaj vse smo pripravljeni požreti, samo da ni JJ ali pa grda temna nazadnjaška ''desnica'' za krmilom... Great!
0
Ko je gospod "desničarski" bog zapustil vlado je bila slovenija zapufana za 74,8% GDP, lani pa 64,7% GDP 🙂
Pod prejšnjo vlado se je znižala brezposelnost, BDP je bil višji kot kadarkoli pod desno, Plače so se povišale za cca 28%, dobili smo božičnico....
Res je ja, čist grozno je kaj je prejšnja vlada naredila sloveniji.
Sedaj nam bo boljše.
Bog vam bo vzel cca 1/3 večini neobdavčenega dela plače (malico, prevoz), zvišal vam bo ddv, da bost s tistim manj kar boste dobili vse krepko več plačevali.....čudovito bo. Sploh za večino tu, ki mal nad minimalcem tolče vsak mesec. Le kdo si ne bi želel iz cca 1200+ priti na 1000 in za kruh plačati 3,5e namest 3 😆
Pod prejšnjo vlado se je znižala brezposelnost, BDP je bil višji kot kadarkoli pod desno, Plače so se povišale za cca 28%, dobili smo božičnico....
Res je ja, čist grozno je kaj je prejšnja vlada naredila sloveniji.
Sedaj nam bo boljše.
Bog vam bo vzel cca 1/3 večini neobdavčenega dela plače (malico, prevoz), zvišal vam bo ddv, da bost s tistim manj kar boste dobili vse krepko več plačevali.....čudovito bo. Sploh za večino tu, ki mal nad minimalcem tolče vsak mesec. Le kdo si ne bi želel iz cca 1200+ priti na 1000 in za kruh plačati 3,5e namest 3 😆
0
@dejstva vs občutki
Dejstva:
Leto Povprečna bruto plača
2022 2.023,92 €
2023 2.220,95 €
2024 2.394,92 €
2025 2.536,03 €
Skupna rast od 2022 do 2025 znaša približno 25,3 %. Izračun: (2.536,03 − 2.023,92) / 2.023,92 × 100.
V letu 2024 je bila najvišja povprečna bruto plača v statistični regiji Osrednjeslovenska regija, kjer je znašala 2.625,64 €, kar je bilo približno 9,6 % nad slovenskim povprečjem
Privi AMPAK:
Že če k tej rasti dodamo inflacijo pridemo do sledečega rezultata:
Leto Rast povprečne bruto plače Inflacija Realna rast plač*
2023 +9,7 % +7,5 % +2,0 %
2024 +6,2 % +2,0 % +4,1 %
2025 +5,9 % ~2,9 % +2,9 %
2022–2025 skupaj: +25,3 % +20,0 % = +4,4 %
Če je nekdo leta 2022 prejemal bruto plačo 2.024 €, bi moral za ohranitev enake kupne moči leta 2025 prejemati približno 2.428 € bruto zaradi rasti cen. Dejanska povprečna bruto plača pa je leta 2025 znašala približno 2.536 €, kar pomeni, da je bila kupna moč povprečnega zaposlenega nekoliko višja kot leta 2022.
Še drugi AMPAK:
Če bi poleg inflacije upoštevali še:
- višje prispevke ali davke,
- nove okoljske dajatve,
- višje omrežnine za elektriko,
- dražje zdravstveno dopolnilno zavarovanje (do njegove ukinitve in prenosa v obvezni prispevek),
- višje občinske dajatve in komunalne storitve,
- podražitve vrtcev, domov za starejše ipd.,
Iz tega se lahko sklepa, da je dejanska obremenitev marsikaterega gospodinjstva višja od uradne inflacije.
Vendar ni enotne uradne številke za takšno "razširjeno inflacijo", saj je odvisna od:
- višine plače,
- števila družinskih članov,
- lastništva nepremičnine,
- porabe energije,
- uporabe javnih storitev.
Za povprečnega zaposlenega bi lahko grobo ocenili:
Obdobje 2022–2025 Rast
Povprečna bruto plača +25 %
Uradna kumulativna inflacija ~20 %
Inflacija + dodatne obremenitve (groba ocena) ~22–25 %
Po takšni oceni bi bila realna rast kupne moči:
Namesto približno +4–5 %, bližje 0–3 %.
Pri nekaterih gospodinjstvih (zlasti tistih z visokimi stroški energije, stanovanjskimi stroški ali večjo porabo storitev) bi lahko bila realna kupna moč leta 2025 celo podobna ali nekoliko nižja kot leta 2022, kljub višjim plačam.
Pomembno je tudi, da je povprečna plača zrasla hitreje kot mediana plača. Ker povprečje navzgor vlečejo najvišji dohodki, je občutek številnih ljudi, da "plače niso dohitele podražitev", pogosto skladen z njihovim dejanskim položajem, četudi statistika kaže rahlo realno rast povprečne plače.
Dejstvo je, da leve vlade, v prvi vrsti, nikoli ne delajo v prid povečevanja osebnih prihodkov, ampak jim je cilj ljudem pobrati čim več, nato pa ta denar razporejajo kakor vlada sama odredi. S tem, da 3,5 miljarde finančne injekcije dobijo večinoma vladi naklonjeni ritolizniki, ostalo pa v obliki drobtinic dobimo nazaj 😉
Dejstva:
Leto Povprečna bruto plača
2022 2.023,92 €
2023 2.220,95 €
2024 2.394,92 €
2025 2.536,03 €
Skupna rast od 2022 do 2025 znaša približno 25,3 %. Izračun: (2.536,03 − 2.023,92) / 2.023,92 × 100.
V letu 2024 je bila najvišja povprečna bruto plača v statistični regiji Osrednjeslovenska regija, kjer je znašala 2.625,64 €, kar je bilo približno 9,6 % nad slovenskim povprečjem
Privi AMPAK:
Že če k tej rasti dodamo inflacijo pridemo do sledečega rezultata:
Leto Rast povprečne bruto plače Inflacija Realna rast plač*
2023 +9,7 % +7,5 % +2,0 %
2024 +6,2 % +2,0 % +4,1 %
2025 +5,9 % ~2,9 % +2,9 %
2022–2025 skupaj: +25,3 % +20,0 % = +4,4 %
Če je nekdo leta 2022 prejemal bruto plačo 2.024 €, bi moral za ohranitev enake kupne moči leta 2025 prejemati približno 2.428 € bruto zaradi rasti cen. Dejanska povprečna bruto plača pa je leta 2025 znašala približno 2.536 €, kar pomeni, da je bila kupna moč povprečnega zaposlenega nekoliko višja kot leta 2022.
Še drugi AMPAK:
Če bi poleg inflacije upoštevali še:
- višje prispevke ali davke,
- nove okoljske dajatve,
- višje omrežnine za elektriko,
- dražje zdravstveno dopolnilno zavarovanje (do njegove ukinitve in prenosa v obvezni prispevek),
- višje občinske dajatve in komunalne storitve,
- podražitve vrtcev, domov za starejše ipd.,
Iz tega se lahko sklepa, da je dejanska obremenitev marsikaterega gospodinjstva višja od uradne inflacije.
Vendar ni enotne uradne številke za takšno "razširjeno inflacijo", saj je odvisna od:
- višine plače,
- števila družinskih članov,
- lastništva nepremičnine,
- porabe energije,
- uporabe javnih storitev.
Za povprečnega zaposlenega bi lahko grobo ocenili:
Obdobje 2022–2025 Rast
Povprečna bruto plača +25 %
Uradna kumulativna inflacija ~20 %
Inflacija + dodatne obremenitve (groba ocena) ~22–25 %
Po takšni oceni bi bila realna rast kupne moči:
Namesto približno +4–5 %, bližje 0–3 %.
Pri nekaterih gospodinjstvih (zlasti tistih z visokimi stroški energije, stanovanjskimi stroški ali večjo porabo storitev) bi lahko bila realna kupna moč leta 2025 celo podobna ali nekoliko nižja kot leta 2022, kljub višjim plačam.
Pomembno je tudi, da je povprečna plača zrasla hitreje kot mediana plača. Ker povprečje navzgor vlečejo najvišji dohodki, je občutek številnih ljudi, da "plače niso dohitele podražitev", pogosto skladen z njihovim dejanskim položajem, četudi statistika kaže rahlo realno rast povprečne plače.
Dejstvo je, da leve vlade, v prvi vrsti, nikoli ne delajo v prid povečevanja osebnih prihodkov, ampak jim je cilj ljudem pobrati čim več, nato pa ta denar razporejajo kakor vlada sama odredi. S tem, da 3,5 miljarde finančne injekcije dobijo večinoma vladi naklonjeni ritolizniki, ostalo pa v obliki drobtinic dobimo nazaj 😉
-1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
18.06.2026 ob 17:54