☕ predenj se zabezecam,bi rada vedela..

zelo bi rada vedela zakaj so ljudje takšni. Zakaj je ta gonija v ljudeh po uničevanju nečesa dobrega,pristnega morda drugačnega.
Kako hudo ste me prizadeli se ne da opisat. na lastni rojstni dan,ko sem še brez službe ostala,edina bilka ste mi bili vi ste mi šli zapičit sulico v srce in me poslat na vročino čakat in se smejat.no po besedah trola je to bil namen.

In pravzaprav razmišljam,za Mon sem bila to hard to handle.Preprosto.ker samo da sem se pojavila bodisi pozitivno,bodisi s težavo bodisi z vprašanjem ali samo sliko sadja so se kresale mnenja in polemike in bilo je živahno.Včasih sem tako dvignila pritisk da so se komaj ljudje mirili.Ampak nikoli nikoli nisem začela prepira in nikoli ne bom ustrezala profilu trola. In nikoli nisem izzivala,kvečjemu sem bila velikokrat izzvana. In ker me niso obvladali,saj je forum namenjen normalnemu debatiranju in ne da mora moderator samo kresat tipkovnico,sej razumem bilo je naporno,so me izgnali. In da se razumemo,sama sem odšla,ker so se me na preprost način rešili,vse moje teme so združevali v skropucala dočim ostali so jih odprli po 10 pa jih niso. Stvar je bila zelo logična in preprosta.To hard to handle.

Pa sem prišla sem. Vsi so se me že lotili,od neregistrirank do registrirancev. vse živo smo že imeli. Pa vednar nikoli nikomur nisem želela nič žalega. nevem,ali imam pajčevine v glavi ampak posvetila sem vam glasbeno željo,obstaja še posnetek. Če bi lahko vsakemu dala objem bi ga,če bi lahko vsakega pogostila bi ga. In zadnje 3 mesece je katastrofa. Samo da pridem,nikoli res nikoli lepega stavka. Maličenje,seciranje,pljuvanje,trganje. In seveda,po minulem tednu videno,vse iz drugod. ko me ni bilo sedaj,tukaj ni bilo ničesar. Prihajajo ko pridem jaz da se spravijo name.

Predenj odidem,ker sem si zbistrila glavo,bi rada vedela iskreno mnenje.Zakaj je to v ljudem ta ogaba po uničenju,po masekriranju in potreba da se nekoga pohodi. za prazen nič. Niso to samo forumi. je tudi v resničnem življenju,po službah je tega ogromno,
nevem če se zavedate,meni se vedno nekaj dogaja,meni forum ni edini lajf,brez problema bom našla kaj drugega,a vseeno me zanima če se zavedate da nimam v življenju nikogar. Moje male stanovanjce in moje srce. In nevem če se zavedate (plus diagnoza) da se z mano igrat ni pravično.ker se ne igrate s sebi enakim. Ampak šibkejšim. Nekom,ki vam tudi nič noče.

Premislite in mi kaj povejte. Da vem kako zaključit z mislijo o forumih.
lep večer
Vaša Redna