Ne.To pa res ne. Kar ne potrebujem, vržem stran ali pa podarim tistim, ki si to želijo imeti.
0
Avtor: aleluja
Opažam, da sem skozi leta naredila cel razvoj glede teh predmetov. Ko sem bila še mlada, pa kasneje, otroc v vrtcih itn, sem tudi sama dosti ustvarjala. Polno kreacij iz gline, pobarvanega stekla, venčki iz suhega cvetja, sveče iz voska, gel sveče v kozarcih, izdelki iz kamnov, školjk, itn.... temu primerno smo imeli stanovanje okrancljano z vsem živim. In seveda sem "osrečevala" vso okolico s tem ...
In sedaj, skozi leta (in po selitvi) sem stanovanje "očistila" vsega tega. Sedaj uživam v minimalistični praznini mize, sten, itn. Sedaj se mi zdijo ti predmeti dejansko ne ljubki in simpatični, ampak praholovci. Kič. Grdi. Nekoristni. In ne, nisem vesela, če mi kdo slučajno kaj takega pokloni. Bližnji to vedo, a v kakšnem maslovnem obdarovanju še uspem dobiti kaj takega ...
Moja okolica pa, še vedno dobiva moje stvaritve, ampak izključno uporabne vrednosti. Za pojesti. Za popiti. Za obleči. Konec.
kako ve gledate na to?
ampak vseeno so ti predmeti zaznamovali določeno obdobje tvojega življenja, če se jih spominjaš
0
Ughh jst nikoli nisem marala teh malih okraskov, vem da jih je babica imela polno in kot mala punčka so mi bili všeč vse te kičaste figurice angelčkov, labodov itd..Sedaj pa tudi sama prisegam na minimalističen stil. Da je recimo v sobi/stanovanju s čistimi linijami mogoče kakšna večja vpadljiva slika, večja vaza, velika roža, skulptura ampak to je potem to. Ne maram navlake pa kot že rečeno ta navlaka je običajno bila vsa prašna.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
10.11.2014 ob 15:31
Ko sem bila še mlada, pa kasneje, otroc v vrtcih itn, sem tudi sama dosti ustvarjala. Polno kreacij iz gline, pobarvanega stekla, venčki iz suhega cvetja, sveče iz voska, gel sveče v kozarcih, izdelki iz kamnov, školjk, itn.... temu primerno smo imeli stanovanje okrancljano z vsem živim. In seveda sem "osrečevala" vso okolico s tem ...
In sedaj, skozi leta (in po selitvi) sem stanovanje "očistila" vsega tega. Sedaj uživam v minimalistični praznini mize, sten, itn. Sedaj se mi zdijo ti predmeti dejansko ne ljubki in simpatični, ampak praholovci. Kič. Grdi. Nekoristni. In ne, nisem vesela, če mi kdo slučajno kaj takega pokloni. Bližnji to vedo, a v kakšnem maslovnem obdarovanju še uspem dobiti kaj takega ...
Moja okolica pa, še vedno dobiva moje stvaritve, ampak izključno uporabne vrednosti. Za pojesti. Za popiti. Za obleči. Konec.
kako ve gledate na to?