☕ Potresovanje

Januarja leta 1000 potres na Kranjskem in v Ljubljani.
Več mest in gradov porušenih.

26. marca 1081 je bil močan potres v Ljubljani.

Leta 1201 je hud potres prizadel Štajersko in Koroško.
Veliko hiš se je zrušilo in umrlo veliko ljudi.

25. januarja 1348 je hud potres uničil Beljak v katerem je ostalo celih le nekaj hiš.
Gora Dobrač se je razklala.
Skalovje in zemlja sta zasula Zilo in opustošila naselja ob vznožju gore.
Zemeljski plaz je bil dolg 5 kilometrov.
Kmetje so menili, da je potres božja kazen zaradi hudobije, razbojništva in nečloveške grozovitosti grofov.
Žrtev je bilo od 20.000 do 40.000.
Največ žrtev je bilo ob rušenju hiš, požarih, poplavah in zaradi kužnih bolezni po potresu.
Močno prizadeti sta bili Koroška in Kranjska.
Porušenih je bilo 26 mest in 40 gradov.

Leta 1508 potres v Ljubljani.
Ljubljana močno poškodovana.

26. marca 1511 ob 14.00 je bil Idrijski potres, ki je skoraj porušil veliko gradov in mest, med njimi tudi Ljubljano, Bled, Tržič, Radovljico, Škofjo Loko, Kamnik, Turjak, Tolmin, Celovec, Gorica, Trst in Milje.
Idrija je bila porušena.
Porušil se je tudi hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo ter zasul Idrijco, ki je poplavila Idrijo.

V Trstu se je morje tako dvignilo, da so ljudje bežali na višje kraje.
Potres je tresel Švico, Madžarsko, Češko in Slovaško.
Mrtvih je bilo 3000 ljudi.
Zvečer je sledil potres v Furlaniji.
Mrtvih je bilo 12.000 ljudi.

17. novembra 1575 je bil v Ljubljani močan potres.

22. aprila 1590 je bil ob 12.30 potres v Ljubljani.

V 17. stoletju je večkrat potres porušil Krško.
Enkrat je potres tresel Krško ves dan in vso noč.
Prav tako je bil tudi potres v Temenici na Dolenjskem in porušil cerkve, gradove in stolpe.

Leta 1621 je bil potres v Ljubljani.

5. maja 1622 je bil ob 12.00 potres v Ljubljani.

Potresi v Ljubljani so bili še leta 1626, 1641, 1669, 1684, 1691, 1830, 1833, 1835 in 1836.

Leta 1625 je bil potres v Kranjski.

21. oktobra 1684 je bil ob 05.30 potres v Ljubljani.

Leta 1690 je potres uničil Celovec.
Gosposka je zapustila mesto in tri mesece vse do pomladi živela po lesenih kočah.
Isti potres je tudi uničil Beljak.
Takrat so hiše podprli s stebri.

Leta 1830 so v Tržiču popokali zidovi.

Leta 1837 so med potresom v Celju padali dimniki.

Leta 1840 je bil potres v Benečiji.
V Ljubljani so popokali zidovi.

Leta 1845 je bil spet potres v Benečiji.
V Ljubljani je popadalo več kot 50 dimnikov.
V Rimskih Toplicah je nehal izvirati topli vrelec.

21. decembra 1845 je bil ob 20.40 potres v Ljubljani.

9. novembra 1856 ob 22.17 in leta 1857 je bil potres v Ljubljani.

Leta 1861 je bruhal Vezuv in isti dan je bil tudi potres v Ljubljani.

Leta 1879 je potres prizadel Železno Kaplo.

17. julija 1882 je bil potres v Vrhniki in Rovtah ob 07.51.
Skale so se trgale, na Vrhniki pa so bile poškodovane vse hiše.

14. aprila 1895 sta v isti noči prizadela Ljubljano dva potresa. Prvi je bil ob 22.17, drugi ob 23.01.
Hkrati so na Siciliji isto noč čutili še en potres, ki je severno od Rima odprl razpoko, skozi katero je tekla vroča voda.

Nekdo iz Lipoglava je ljubljanski potres opisal, da je bilo najprej slišati, kot bi kura kavsala, potem pa se je začela zibati zemlja in hiše.V Cerkljah na Gorenjskem so zvonili zvonovi ob potresu, v vaseh na kamniškem koncu je voda zastajala in se nabirala. Dva moža v fari je zadela kap od strahu, prav tako je v Jaršah pri Mengšu umrla deklica od strahu. Na pobočju Šmarne gore nad Vikrčami so se odkrušile tri velike skale in zgrmele na cesto. V Škofji Loki so dimniki leteli na trg. Ljudje so bežali pod Kamrtnik, kjer so zakurili več ognjev in se greli. V Idriji v rudniku je zapihal močan veter, nato se je slišalo bobnenje. Jama se je stresla, leseni podporniki so škripali, vendar se ni zgodilo nič hudega. Zemlja se je zibala po vsej Gorenjski, Notranjski, Dolenjski in Štajerski. V Gorici je padal omet, zato so Goričani prenočili na prostem. V Srednji vasi pri Bohinjski Bistrici, Spodnjem Brniku in Kolovratu na Štajerskem so ljudje imeli ob umrlem vahto in mrmrali molitve. Umrli se je začel premikati in vsi so bežali iz hiše in vpili Oh Marija! Mrlič vstaja!

Tresenje so čutili na Dunaju, v Salzburgu, Innsbrucku, Milanu, Bologni in Bratislavi. V Celovcu in Trstu so ljudje bežali na ulice in trge.

15. julija 1897 je bil ob 05.57 potres v Ljubljani.

Leta 1917 je bil potres v Brežicah.

Leta 1926 je bil potres pod Cerkniškim jezerom.
Občutila ga je vsa Slovenija.

Leta 1939 je bil potres v Litiji in Hotiču.

Leta 1940 je bil potres v Kostanjevici.

Leta 1953 je bil potres v Vidmu in Krškem.

Leta 1956 je bil potres pod Snežnikom.

19. maja 1963 je bil ob 10.00 potres v Litiji in Šmartnem.

Leta 1976 je bil potres na Tolminskem.

Velikonočna nedelja je bila leta 1998, ko je streslo Posočje. Čutili smo ga povsod po Slo.

SB, ja ravno pri kosilu sno bili, takrat še trije 😉

Ne vem zakaj sem bil takrat v spalnici, a se spomnim ure, 12.53?!