☕ potovanja v Ameriko

Nasla. Prav ta ladja je imela velike tezave z ledom, ko se je iz New Yorka vracala nazaj v Le Havre, zato je kapitan ukazal, naj jo upocasnijo in zavijejo bolj proti jugu. Kmalu zatem je tega kapitana kontaktiral po telegrafu kapitan Titanica in ga vprasal, kako je z ledom na 50 stopinj zahdne latitude (dolzine), ke se na tej dolzini ladje obrnejo proti New Yorku. Kapitan Z La Touraine je sporocil, da so imeli precej tezav zaradi ledenih plosc in ledenih gora. Torej je kapitan Titanica dobro vedel, kaksna je bila situacija. La Touraine je nadaljevala voznjo proti Le Havru, Titanic pa je cez nekaj ur potonil. Ko se je cez par tednov Le Touraine vracala proti New Yorku, je bil na njej moj zlahtnik. Kdove, ce jih je bilo strah, saj so zagotovo slisali, kaj se je zgodilo, ce prej ne, v pristaniscu, preden so izpluli.

Nasla sem se en dokument z Ellis Islanda, ki je bil vstopna tocka za vse prisleke. Tokrat je potovalanlajsa sestra mojega prapra deda. Potovala je s 4 otroci, starimi od 8 do 20 let, sama pa jih je imela 46 in bila druga najstarejsa potnica na tem listu. Namenjeni so bili k mozu, oziroma ocetu, ki je ze zivel in delal v Kansasu. Odpluli so iz Trsta, tako da ji ni bilo treba krotiti otrok cez vso Evropo do severne Nemcije ali Francije. Vsi so znali brati in pisati, tudi 8-letnik. Nihce ni bil ne poligamist, ne anarhist V New York so prispeli 11. septembra 1920, pred 100 leti. Se to: drzava, iz katere so prisli, je bila zabelezena kot S.H.S. Ocitno akronim za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi na ameriski strani so napredovali. Na vseh prejsnjih dokumentih so bili vsi podatki napisani na roko, to je casovno prvi dokument, ki je bil natipkan na pisalni stroj.

Na tem istem listu je poleg teh sorodnikov se 25 ljudi, povecini Slovenci, med njimi vecina mladi odrasli in otroci. Sorodnicini mlajsi 3 otroci so bili posbej oznaceni kot Under 16 (mlajsi od 16 let). 2 odrasla otroka je pustila doma. Kako so se pocutili pri slovesu? So jim tekle solze? So vedeli da se ne bodo nikoli vec videli?

Ena sama oseba izmed teh 30 ni znala brati in pisati, in sicer 58let stara potnica, tudi Slovenka, ki si je karto kupila sama in je tudi potovala sama in sicer v Brooklyn v New Yorku. Kaj je napeljalo nepismeno 58-letno zensko, da si je kupila ladijsko karto in odpotovala na drugi konec sveta?

Oj 😆 Kako zanimivo je kar pišeš. Tudi moji sorodniki so šli čez.. Za enega prapra strica vem, da je šel najprej v Zagreb. Tam jim sploh ni šlo slabo, pa so šli vseeno na ladjo in v Ameriko. Kjer jim pa sploh ni šlo slabo, temveč odlično. Babičin stric je bil to.

Nekaj časa je še ohranjal stik z mojo babico, ko je umrl sta ga še njegova sinova. Potem pa sta utihnila. Babica ni nikoli izvedela, kaj se je zgodilo z njima.
Informacije niso ravno krožile v tistih časih.

Ena druga veja pa je šla iz Nizozemske, kjer so živeli, v Anglijo in od tam med prvimi poselila Pensilvanijo.

Še piši prosim, zelo fino te je brat.

Od moje druzine, mojih pra-tet bi tudi lahko napisala celotno zgodbo, pa ne bom ker je povezana tudi z eno vsaj v tistih casih je bila zelo znano in uspesno druzino v Sloveniji kamor se je ena od mojih pra-tet oz. teta od te pra-tete prizenila. Moja druzina pra-pra in pra-pra-pra dedka in tete so omenjene v enih parih knjigah, v katerih je opis te znane druzine tudi s celotno sliko. Tudi sama imam original te slike doma. Tako da je kar zanimivo. Oni nikoli niso sli v Kanado, so se rodili in ziveli celo zivljenje v Sloveniji in tudi umrli v Sloveniji.

Zdaj ostale moje pra-tete, sestre mojega dedka so se pa preselile v Windsor-Onario v Kanado. Prva je tja prisla s svojim slovenskim mozem tam v zgodnjih 30tih letih prejsnjega stoletja, ene 7 let pred zacetkom IIWW. Tega slovenskega moza je pa spoznala v Lj preko oglasa v casopisu. Po tem ko se je prva pra-teta preselila se je potem kmalu tudi druga ne vem tocno kdaj. Moja pra-teta, ta pri kateri sem zivela za casa studija se je pa preselila pri 33 letih v Windsor leta 1956 in je zivela potem pri njenih sestrah. Ena od sester je imela v Windsorju tudi malo trgovinico z zivili. In baje je bilo trakrat veliko revnih otrok v Windsorju ki so bili lacni in so hodili k njej, ona jih je pa kar precej stvari zastonj dajala iz trgovine ker so se ji smilili.

Te tri sestre od mojega dedka so se vse preselile v Kanado in tudi tu umrle, razen ta cetrte sestre ki je pa zivela celo zivljenje v Italiji na razlicnih koncih neko obdobje je bila v San Remu v razlicnih samostanih po Italiji. Bila je nuna in je umrla cirka 7 let nazaj je tudi pokopana tam, ne vem pa tocno kje, bo moja sorodnica iz Kopra to tocno vedela, ker je njena necakinja.

Drugace pa od nasih kakor je meni znano ni bilo nikogar ki bi odsel v Ameriko, samo v Kanado in Italijo. Me zanima cez 100, 200 let ce bodo moji potomci, druzina, sorodniki tudi tako pisali o meni. Da sem sla na studij sem in potem bla, bla haha In verjetno se bo cez 100, 200 let vse te podatke tudi dalo dobiti, kje si studiral, vse bo zabelezeno katere imigrantske dokumente vize si imel, kdaj si dobil PR, kdaj drzavljanstvo, kje si imel stalno prebivalisce...to bo vse zabelezeno.

Drugace ko so Irci potovali v Ameriko 100, 200 let nazaj takrat ko so odsli je bilo tako kot da bi umrli, so jim priredili kot nek pogreb, no ne pogreb v pravem pomeni, ampak neko ceremonijo so imeli zato ker so vedeli da teh ljudi ne bodo nikoli v zivljenju vec videli. Res grozno! Pac kot da bi umrl, tisti ki so odsli v Ameriko, Kanado. Si predstavljate danes, da vam otrok imigrira v Ameriko, Kanado in ga nikoli vec ne vidite? Sem in tja kaksna kartica pride in to je to. Hvala bogu imamo danes Skype in ostale platforme kjer lahko vidimo druzino preko kamere, ceprav jaz nisem bila doma zdaj ze skoraj 3,5 leta, in verjetno me ne bo se ene par let bomo videli, kar pogresam zadnje case imam doma slovenske radijske programe in gledam precej od Slovenije videev in podobno.

Leskovka je omenila Ellis Island ki je bil poznana vstopna tocka v New Yorku za imigrante, kjer so jih po domace povedano pocahnali itd... in se video iz tistih cajtov, cirka 100 do 130 let nazaj:

Sebe kaj gledaš, ko si nas spraševala, koliko let bi mi prisodili?

Bim, koliko let bi mi prisodil, full me zanima in izjemno mi pomeni tvoje mnenje? 🙂

Sploh zdaj ves ko je minilo 5, 6 let, sem se se dodatno pomladila za nekaj let, ampak tvoje strokovno mnenje mi res ogromno pomeni. Drugace pa, si pismen? Tvoje vprasanje nima nobene zveze s tematiko o kateri debatiramo v tej temi.

Drugace moje osebno mnenje tebe je pa taksno, prosim da ne komentiras od mene nic, da me ne omenjas, in da se v prihodnje ne ubadas z mano na tem forumu. Hvala lepa in zelim ti lepo zivljenje 🙂

@porajkel
je iz dokumentov ki jih raziskuješ kaj videti upad priseljevanja iz Slovenije po letu 1924?

https://en.wikipedia.org/wiki/Immigration_Act_of_1924 https://en.wikipedia.org/wiki/Immigration_Act_of_1924

Po letu 1924 se je zato priseljevanje Slovencev v ZDA skorajda ustavilo, povečalo se je pa v Kanado in J. Ameriko.

Pa zdaj? Recimo v zadnjih 20 letih od leta 2000 recimo, ima kdo tocne podatke koliko slovencev se je preselilo od leta 2000 v Ameriko ali Kanado?

Tista nepismena ženska je mogoče dobila denar za karto od sorodnikov v Ameriki...

Pred leti sem brala Adamičevo knjigo Iz mnogih dežel. Tudi on je bil slovenski izseljenec, v Ameriki je pa med drugim delal kot novinar in pisatelj.
Odločil se je napisati tudi knjigo o priseljencih. Razdal je letake z vprašanji in pisma z odgovori je objavil. Precej zanimive zgodbice...:)
V spominu mi je ostala "teta Pehta" s Hrvaške, trop ovčic z župnikom na čelu z Nizozemske, ki so ustanovili svoje mesto in še danes se v tem mestu spominjajo tega, Japonca druge generacije, ki je imel celo življenje težavo dobiti delo in Slovenec. Ta je celo življenje delal in delal, ko je bil pa dovolj star je bil pa presenečen, ker mu je pripadala penzija. Pokoj je preživljal tako, da je sedel po cele dneve na stolu in čakal na ček. Pravi, da je imel včasih žulje na rokah, zdaj jih ima na riti.:D

Saharca, na si.stat imaš vse podatke.

Ali pa od bodočega ženina, ni jih bilo malo žensk, ki so se poročale na slepo brez, da bi bodočega videle.

Tnx

Glede na to da je bila stara 58, sem pomislila, da je bila mogoče mama od izseljenca... Mogoče vdova, brez drugih sorodnikov, pa je šlo njenemu otroku v Ameriki tako dobro, da jo je lahko povabil...

Kapitan Titanica je bil izkušen maček in bi ladjo zagotovo obrnil, ampak na krovu je bi tudi gospod Ismay, predsednik družbe WSL, ki je že med gradnjo zmanjšal število načrtovanih rešilnih čolnov s 60 na 46, da ne bi kvarili razgleda potnikom prvega razreda. Med plovbo je preganjal kapitana, da naj pospeši, da bodo prišli v NY hitreje. In, kaj je mogel nesrečni kapitan? Več kot ugovarjati delodajalcu ni mogel, sploh ker je krmaril “nepotopljivo” ladjo. Ni odveč povedati, da je gospod delodajalec preživel potop, enostavno se je zguzil na čoln, ki je bil namenjen otrokom in ženskam.

Dojenček, če smem...
Kolikor vem, je bilo na ladji le 20 rešilnih čolnov. Popolnoma v skladu s takratnimi zakoni glede varnosti, v bistvu je imel še 4 več. Olympic so takoj po Titanicovi nesreči opremili z dovolj čolni.
G. Ismay ni preganjal kapitana, niti niso lovili kakega rekorda, ker ga ladja ni bila sposobna doseči. V bistvu so hitrost postopoma povečevali, da "utečejo" nove stroje. Šele tretji dan je Titanic plul na robu svoje zmogljivosti, ker so malo zamujali. In takrat je bilo običajno, da so ladje v tako dobrih vremenskih razmerah plule hitro, ne glede na led. Poleg tega delodajalec gor ali dol, na ladji je bil glavni kapitan.
Za ledene gore so Titanicu sporočili tudi z drugih ladij. Marconista (telegrafista) pa nista bila zaposlena pri WSL, zato sta se lahko svobodno odločala, katera sporočila bosta posredovala na most. Nekaj opozoril sta predala kapitanu, ne pa vseh. Nekega telegrafista z druge ladje sta pa celo nahrulila, da naj ju pusti pri miru, ker imata drugo delo.
Ismay je menda pomagal pri vkrcavanju v čolne ženskam in otrokom in ko ni bilo nobenega potnika več v bližini, je še sam sedel vanj. Kolikor vem, se ni zguzil.:P

In še nesrečna irska vasica. Na Titanic je odšlo 14 vaščanov, preživele so le tri, ki se nikoli več niso vrnile domov.
https://www.bbc.com/news/uk-northern-ireland-17557619 https://www.bbc.com/news/uk-northern-ireland-17557619

Seveda smeš, kako, da ne 🙂. Imaš prav, bilo je le 20 čolnov za skoraj 3000 ljudi. Žalostno. Načrtovanih je bilo 46 (tokrat sem preverila 🙂 ). Vem, da jim je pomagal na čolne ( tega sploh ni potrebno omenjati, ker je najmanj kar je lahko storil), ampak lahko bi svoj prostor odstopil kakšnemu sopotniku, pa, če bi ga moral nazaj v razbitino iskat 🙂. Siromaka je tragedija zelo zaznamovala zato je kasneje veliko prispeval k večji varnosti na plovbah.
Tudi to mi je znano, da je kapitan šef na ladji, če pa je bilo takrat tako, težko verjamem. Po mojem viru gospoda Ismaya priče bremenijo, da je še kako pritiskal na kapitana, da pospeši, kako pa je bilo v resnici pa ne vem.

Ismay je bil na čolnu C, ki je bil na sprednjem desnem koncu ladje. Tisti del, ki je šel prvi pod vodo. Spustil naj bi se ob 1.40, 40 minut pred dokončnim potopom. Za tem so spustili še tri čolne, zadnji pa se je prevrnil. Mislim, da ni bilo časa, da bi šel Ismay še koga iskat. Kdor je bil tam, je prišel v čoln, kdor pa ne pa... Če bi bil kot Andrews, ki je pomagal, nato pa odšel nazaj v ladjo, ga verjetno ne bi tako šimfali.
Mimogrede, med pomembnejšimi osebami, ki so prostovoljno potonili z ladjo, so bili tudi: Archie Butt, vojaški svetovalec predsednika ZDA, jeklarski magnat Ryerson, slikar Millet in arheolog Moore. Ti so se usedli v salon za kadilce, kadili cigare, pili viski in s prezirom čakali svoj konec. Ben Guggenheim je v smokingu prav tako pričakal svoj konec, ker naj bi rekel, da zaradi njega ne bo umrla nobena ženska.
Ja, priče so res bremenile Ismaya, lahko je bil pa samo grešni kozel. Naj bremenijo ugledno družbo WSL ali uglednega pokojnega kapitana? Lahko je res pritiskal Ismay na kapitana in lahko ga je ta ubogal, ampak visoka hitrost ob lepem vremenu kljub ledu je bila v tistih časih običajna. Le bolj previdni kapitani so zmanjšali hitrost.
Ismay naj bi se na Carpathii zaprl v sobo in prišel ven šele v NY, vmes je poslal le nekaj telegramov o potopu. Eden izmed njih naj bi v NY prišel šele čez dva dni. Tudi z drugimi telegrami so bile težave, ker so bilj predani z zamudo ali sploh ne. Tudi za to so krivili Ismaya. Ampak je bilo verjetno krivo rivalstvo med marconisti in drugimi telegrafisti in možen dogovor med Marconijem in NY Timesom o ekskluzivi. V javnost sta prišla dva telegrama, ki sta telegrafistu Carpathie naročala naj bo tiho v zameno za denar.

Grozna smrt v vsakem primeru.

Kaj bi telegrafist s Carpathie lahko razkril?

Svojo zgodbo, vredno mastnih denarcev.:P
Titanic je bil takrat vroča novica, informacije so bile pomankljive, nasprotujoče in napačne. Zgodbo nekoga, ki je bil v središču dogajanja, bi lahko dobro prodali. Rekli so mu (ko je bil še na poti v NY), naj bo tiho, a so mislili, naj ne govori z novinarji in naj na splošno ne širi informacij o Titaniku naokoli. On naj bi pa narobe razumel in je zadrževal vse telegrame proti celini.