😉 Ponosen sem, da sem Slovenec

Bravo, od mene si dobil plusek 👏

Od mene tudi.
Nekaj hudo bolnega mora biti v cloveku, ki ga je sram svoje domovine.

Sem srečen, da živim v se dokaj mirni in varni pa tudi socialni drzavi. Drugače me je pa sram, da sem slovenski hlapec, s katerim delajo kot svinje z koruzo. 😭

+

Tudi jaz, čistokrvna slovenka. Malo nas je ostalo.

Že davno bi odšla, pa tako mi še zemlja diši, ko ko je stari oče oral in ko smo pobirali plodove krompirja, ko smo ličkali koruzo...vse to imam v takem ranem otroštvu še vedno zasidrano globoko.
Boli me, ko uničujejo iz same objestnosti ali neznanja, naravo, spomine ali pa simbole
In nihče nič.
Hkrati me boli srce ko to gledam a me spomini preveč vežejo na to zemljo.

No zdaj je verjetno že malo pozno za tujino, če bi bila vsaj 15 let mlajša...morda

Slovenka

O tudi jaz. Par posameznikov, ki brišejo ugled, še ne more spremeniti moje rodne zemlje in ljubezni do nje.

Vsi, ki smo Slovenci oz. otroci slovenske matere in slovenskega očeta, smo lahko sicer ponosni, da smo Slovenci, vendar za to dejstvo nimamo nobenih zaslug. Svoji mami smo prilezli iz trebuha skozi pi**o, na sosednji mizi, par metrov stran, pa je lahko ob istem času rojevala Bosanka ali Šiptarka, lahko Hrvatica ali Srbkinja in vsaka od njih se je matrala s potiskanjem svojega otročka ven iz sebe. Ne one, ne očetje, ne mi, nimamo nobenih zaslug za to, kakšna je naša narodnost.

Zagotovo pa imamo srečo, da smo se rodili v Sloveniji/Evropi. Veliko slabši start v življenju bi imeli, če bi se rodili v Nigeriji, Gani, Afganistanu, Eritreji, Ekvadorju... Samo sreča je to, čisto nič drugega.

Zakaj sreča ? Tudi jaz sem ponosna in vesela, da sem Slovenka. Nikomur ne kratkim pravice, da je ponosen na to, kar je, ne Nigerijcu, ne Kitajcu, ne Eritrejcu, ne Američanu... Nikomur. Spoštujem to.