....
Razmišljam o samomoru, ker sem v brezizhodni situaciji. Spet sem osamljena in razočarana na praznike, sem starejša nisem več rosno mlada in vedno hujše mi je.... ne zmorem več tega. pred leti sem bila do konca razočarana nad partnerjem od njega dalje ne dobim niti drobtinic ki mi jih je on dajal, še tega ne dobim. Na praznike nimam niti ene osebe moškega spola, s kero bi lahko šla na izlet, ali prebila čas doma. Vedno sem sama zaprta v svojem stanovanju, ker doma pri starših nočem kazat kako trpim zaradi tega, enostavno ni ljudi, iskrenih in takih ki bi se mano družili..... pa sem bila včasih zelo odprta zgovorna, potem sem postala bolj premišljena... čisto nič ne pomaga... v Mb pa itak je samo družba če hočeš pit in častiš full alkohol ali pa jointe al pa če češ analno fukat ker tipi bi sam še v rit porivali in se jim jebe če te ranijo... noben pa ni ob meni in me ne spodbuja, mi ne reče lepe besede med prazniki.... tak sem sama, tako trpim zakaj sploh obstajam? Nevem.....zakaj traja tako dolgo da ne najdem osebe zase? Jočem se danes že od jutra.... jaz si želim imeti življenje v dvoje in osrečevat partnerja in on mene.... in mi ni dano to. Ni mi usojeno. namenjena je da bom sama vse dni in med prazniki nebom nikdar v družbi.....trpim.
0
mene 02.04.2018 ob 9:06
taka pisanja ne ganejo. pravzaprav preberem samo začetek in grem naprej. Ja, treba je prisluhniti ljudem v stiski, a tako pisanje je napeljevanje
šibkejših k samomoru, Lahko poveš svojo stisko, prosiš za pomoč , a neizsiljuješ s smomorom v medijih. Nekdo se igra s čustvi ljudi.
0
izguba 02.04.2018 ob 13:18
Brez veze en zavožen lajf oznanjati še na forumih. Zato ne bo nič boljše.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
02.04.2018 ob 8:17
....
Razmišljam o samomoru, ker sem v brezizhodni situaciji. Spet sem osamljena in razočarana na praznike, sem starejša nisem več rosno mlada in vedno hujše mi je.... ne zmorem več tega. pred leti sem bila do konca razočarana nad partnerjem od njega dalje ne dobim niti drobtinic ki mi jih je on dajal, še tega ne dobim. Na praznike nimam niti ene osebe moškega spola, s kero bi lahko šla na izlet, ali prebila čas doma. Vedno sem sama zaprta v svojem stanovanju, ker doma pri starših nočem kazat kako trpim zaradi tega, enostavno ni ljudi, iskrenih in takih ki bi se mano družili..... pa sem bila včasih zelo odprta zgovorna, potem sem postala bolj premišljena... čisto nič ne pomaga... v Mb pa itak je samo družba če hočeš pit in častiš full alkohol ali pa jointe al pa če češ analno fukat ker tipi bi sam še v rit porivali in se jim jebe če te ranijo... noben pa ni ob meni in me ne spodbuja, mi ne reče lepe besede med prazniki.... tak sem sama, tako trpim zakaj sploh obstajam? Nevem.....zakaj traja tako dolgo da ne najdem osebe zase? Jočem se danes že od jutra.... jaz si želim imeti življenje v dvoje in osrečevat partnerja in on mene.... in mi ni dano to. Ni mi usojeno. namenjena je da bom sama vse dni in med prazniki nebom nikdar v družbi.....trpim.