Kurent ali korant naj bi bil povezan z Uskoki - 15-16 st. - to pa tudi jaz prvic slisim.
To je zgodba o živem mitu - Kurent-u / Korant-u!
Kako in kdaj je nastal lik kurenta, lahko predvsem ugibamo. Podobne like sicer najdemo tudi v Medžimurju (Lame), v Slavoniji in Baranji (Nusami) in v Bolgariji (Kukeri). Lahko da je lik v naše kraje prišel iz jugovzhodne Evrope in se pomešal z verovanji staroselcev (markovški župnik Franc Grobler predvideva, da so ga v naše kraje okrog leta 1500 prinesli Uskoki).Pisni viri besedo kurent povezujejo z rodbinskim imenom iz Šmartnega na Pohorju. Kako se je to ime pojavilo v urbarjih na tem koncu, pa je težko pojasniti.
Na dveh hišah v Jadranski ulici na Ptuju, ki sta bili sezidani v drugi polovici 17. stoletja, krasijo pročelje kurentove maske kot zidni okras. Maska na pročelju ima dolga ušesa, kar je značilno za današnje kurente iz okolice Žetal. Naglavni del maske je oblikovan v visoke pilastre.
Podrobnejši opis kurenta v 18. stoletju najdemo v zapisu kronike župnika in kronista v cerkvi sv. Marka v Markovcih, Mateja Slekovca. Zapis je nastal okrog leta 1897. Kurenta opiše kot zelo zanimivo spako, ki je videti, kot da bi iz pekla pobegnil in se pobratil s samim Luciferjem.
Vendar je v Temi o poganih. Sigurno se Saphire ni zmotila v temi.
0
Poganske korenine slovenskih o 11.05.2015 ob 7:26
bičajev. Torej kdo so Po-gani. Povej mi kaj poganskega. Kdo trdi, da imamo poganske običaje?
Jaz mislim, da imajo kristjani mnogo in preveč poganskih običajev. Naprimer poganski let v nebo. To bi rada znala in počela.
Torej, kdo ali kaj so pogani?
Beseda se pojavlja od 14 stoletja - iz pozne latinscine - "paganus" - vascan, civilist, ne-bojevnik.
v smislu, da so se vascani bolj oklepali starih bogov po pokristajnjenju mest.
late 14c., from Late Latin paganus "pagan," in classical Latin "villager, rustic; civilian, non-combatant" noun use of adjective meaning "of the country, of a village," from pagus "country people; province, rural district," originally "district limited by markers," thus related to pangere "to fix, fasten," from PIE root *pag- "to fix" (see pact). As an adjective from early 15c.
Religious sense is often said to derive from conservative rural adherence to the old gods after the Christianization of Roman towns and cities; but the word in this sense predates that period in Church history, and it is more likely derived from the use of paganus in Roman military jargon for "civilian, incompetent soldier," which Christians (Tertullian, c.202; Augustine) picked up with the military imagery of the early Church (such as milites "soldier of Christ," etc.). Applied to modern pantheists and nature-worshippers from 1908.
Pagan and heathen are primarily the same in meaning; but pagan is sometimes distinctively applied to those nations that, although worshiping false gods, are more cultivated, as the Greeks and Romans, and heathen to uncivilized idolaters, as the tribes of Africa. A Mohammedan is not counted a pagan much less a heathen. [Century Dictionary, 1902]
0
Ah ja sedaj je jasno 11.05.2015 ob 8:52
.
0
Slovenske korenine poganskih 11.05.2015 ob 8:56
običajev. Tako je pravilno. Sa kristjanova vera ni slovenska vera. Kristjansstvo so nam z mečem in ognjem vsilili in mi privzeli.
Vedno bo tuja vera z dežel, katerih mentaliteta nam ni blizu. Tam je vrlina goljufanje, laganje, zavajanje. Seveda boš ti tudi meni pripisala ta nagnenja. Včasih mešaš pozornost in budnost z drugimi lastnostmi, če ti niso všeč. Ti pa meni nisi všeč kot jaz ne tebi.
veseli me, da si se pridružila misli.
Kleklanje, zanimiva beseda. Torej mi verjameš, da poganski običaji imajo korenine v slovenskih običajih. Od Skandinavije do Indije. Grki niso nič izvzeti.
Pa porkaduš no, kako ti rata v čisto vsako temo (četudi nima nobene povezave) vtakniti svoja pametovanja o veri in verujočih (katerekoli vere že).
Daj, živi in pusti živeti no. Naporna si.
Meni pa se zdi nekaj zanimivo, da vecina, ki poudarja neko domnevno superiornost Slovencev, neko prvobitnost, ne slavi starih slovanskih bozanstev ( Svarun, Perun, Koliada), ampak jih vlece na arijsko varianto ( npr Hervardi) ali pa na mracno namigovanje, da so se Grki ucili od Slovencev ( nb)
Koljada na naših tleh nima pomena, to se pojavlja pri V Slovanih.
Imamo pa kolednike, koledovanje.kolede.
OŽIČ SVAROŽIČ, 23.12
"Poleg Slovencev uporabljajo ime božič še ostali južni Slovani. Na zimski sončni obrat, najdaljšo noč, se navezujejo tudi ime božanstva zime Kolede (od tu pride koledovanje), ki izvira iz besede krog. Koledniki so bili včasih, tako kakor ob pustnem času, našemljeni, saj so predstavljali duhove prednikov, ki se v dvanajsterih nočeh vračajo v svet živih. Tako kot za poletni sončni obrat, so tudi ob božiču odprte meje med svetovi. Koledo oziroma Koljada se ponekod imenuje tudi ogenj, ki so ga zažigali na zimski sončni obrat."
ledovanje, nekdanji obredni obhod hiš, se v ožjem pomenu nanaša prav na čas okoli Božiča, Novega leta in Svetih treh kraljev, čeprav je bilo uveljavljeno tudi ob drugih priložnostih, kot so Florjanovo, Štefanovo in svečenica. Po uveljavljenem prepričanju, da naj bi koledniki prinašali srečo in imeli celo nadnaravno moč, je sklepati, da so to delo nekoč opravljali svečeniki. Oznanjali so svete čase ali dneve ter hiši in njenim prebivalcem posredovali blagodejno moč. V zadnji razvojni stopnji se je koledovanje sekulariziralo. Obhode so marsikje začeli opravljati otroci in koledovanje se je sprevrglo v prosjačenje. Nekam med obe skrajnosti bi lahko umestili nastope godcev, ki so svoj čas kot novoletni koledniki hodili po vasi in domače obdarili z duhovitimi voščili. Eno takih smo poslušali tudi v uvodu današnje oddaje Cigule migule. Vljudnost je od ljudi seveda terjala, da so godce za dobre želje obdarovali – navadno z jajci, klobaso, suhim sadjem, pijačo, le redko z denarjem.
Izročilo koledovanja ob Božiču sicer sega že v srednji vek, saj kolednike omenja že Trubar v svojem Katekizmu. Kolednice so bile v baročni dobi še dramsko zasnovane pesmi, ki so jih spremljali odigrani kratki prizori, kolede pastirjev v hlevu. Njihovo zgodovino je v delu Slovenska koledniška dramatika temeljito raziskal etnolog Niko Kuret. Jožefinske prepovedi in janzenistično nasprotovanje so koledovanje povsem izrinili iz cerkva, zato se je ohranjalo le še po domovih. Zadnja božična koleda je na Slovenskem zabeležena konec 19. stoletja v Tržiču, v obliki petja kolednic pa je preživela tudi v drugih železarskih krajih na Gorenjskem: v Železnikih, Kamniku in v Kropi. Kroparji namreč zaradi zamrznjenih voda pozimi niso mogli kovati, zato so si manjkajoči zaslužek prislužili s koledovanjem. Ob zaključku današnje oddaje bomo prisluhnili stari božični kolednici iz Krope Le čuj, le čuj, ljub sosed moj, ki je bila posneta leta 1962. http://old.radiostudent.si/article.php?sid=7835
0
No, saj vemo 11.05.2015 ob 20:14
kam pašejo koledniki. To je po rimskih kalendah začetku meseca.
10.05.2015 ob 8:56
http://www.rtvslo.si/slovenija/poganske-korenine-slovenskih-obicajev/364239 http://www.rtvslo.si/slovenija/poganske-korenine-slovenskih-obicajev/364239