- 1
- 2
@Čakam
Kot prvo, ob pisanju komentarja se vsaj potrudi malce razčleniti vprašanje, ker metati vse v en koš, je malce naivno.
Zakon se ukvarja z neposrednimi ter posrednimi učinki na posameznika, zato verjetno z odgovorom ne boš v popolnosti zadovoljen.
Zgoraj omenjena podjetja so privat podjetja in za točne izračune bi potreboval konkretne podatke o plačah zaposlenih, ampak se bom vseeno potrudil.
Verjetno si že pridobil informacije, da se socialne kapice dotika cca 11200 zaposlenih, s povprečno plačo nekaj čez 11000€ bruto! Ti zaposleni (1,3%) letno vplačajo cca 340 mio€/leto v državno blagajno samo za socilane prispevke (ostalo je izvzeto in če dodamo še prispevke delodajalcev + dohodnina pridemo na 950mio €), ostali zaposleni pa še cca 5,4 milijard€.
Zaposleni, ki se ga dotika socialna kapica vplača 4,4x več od povprečnega ostalega zaposlenega.
Z uvedbo socialne kapice se po statičnem izračunu fiskalnega sveta pričakuje izpad cca 260 mio€, kar pa bi pokrilo cca 2000 novih zaposlenih iz te skupine socialne kapice.
Kot pa tudi sam veš, ekonomija sprva bazira na postavljenih ekonomskih temeljih, pogojih, s strani okolja v katerem deluje. Če se danes odločimo, da teh trenutno 11200 zaposlenih nočemo, jih naženemo iz države, potem bi bil hipni izpad cca 950 mio€/leto, s sporočilnostjo o poslovnem okolju, pa bi se ta trend strmo stopnjeval. Torej ti vidiš družbo, kjer bi pridni in lenuhi zaslužili enako, oz. bi v vsakem primeru viške porezali?
Svet je odprt trg, danes podjetju ni problem, kjub nedavnim vlaganjem, zapustitit nekega okolja. Zato države tekmujejo ena z drugo glede konkurenčnega okolja, kaj je kje nagrajeno in kaj podjetje pod črto v določeni državi lahko iztrži. Časi, ko je država upravljala (znotraj lastnega mehurčka) z državnimimi konglomerati so mimo, prav tako država ne sme graditi na podjetjih, ki deluje v nekem okolju zgolj na račun nizkih plač! Ugodni davki, razvojna podjetja, dober, tako razvojni kot vodstveni kader (z dobrimi plačami), kateri nato zaposlujejo, so tisto kar majhna država mora spodbujati. Če si zapremo trg, nas v trenutnem globalno naravnanem svetu, v nekaj letih ni več!
Več je podjetij, več je zahtevnejših vlaganj, več lahko država iztrži skozi raznorazne prispevke in dajatve. Miimo so časi, ko bi bil nekdo celotno kariero zaposlen v enem podjetju, mladi na srečo, ali pa nesrečo, pogosteje menjajo zaposlitve, iščejo sebi ugodnejše pogoje, kar samo od sebe izločuje slabe delodajalce, se ustvarja konkurenca na trgu dela! Ozka socilistična drža tega pogoja ne ustvarja, ustvarja pa sistemu odvisne ljudi, ki jih drži v davčnem primežu in upravlja z dohodki, jim narekuje smernice (seveda sindikalni izlet in morje pustimo, da je še malo iger, ne samo črnega kruha).
Ekonomija ni črno-bela veda, je živi organizem, naloga države pa je ustvarjanje ustreznih pogojev, da je vlaganj čim več, posledično izplen višji, iz izplena pa se financira sociala zate in zame! V tem delu lahko govorimo o posrednih vplivih na nas, so pa seveda merljivi s časom.
Drugi del tvojega vprašanja pa se nanaša na nas ostale, ki bomo neposredno občutili spremebe davčne zakonodaje.
Nižji DDV na izbrana osnovna živila -> Potencialno cenejša hrana, ki jo bo občututiti navkljub desjstvu, da nekateri trgovci ne bodo v celoti prenesli pocenitev na izdelke.
Nižji DDV na energente -> Nižji stroški energije tako za posameznike kot podjetja (vpliv tudi na prejšno postavko), kot se je to zgodilo ob nedavni ugoditvi prošnje naše vlade s strani EU, po znižanju trošarin na minimum.
Socialna kapica -> Brez neposredne koristi za povprečnega zaposlenega, vendar bi večje število tovrstnih zaposlenih prispevalo večji znesek v državno blagajno, kar pa bi občutili tudi mi ostali, ki dobivamo ali pa še bomo socilne prispevke kot so vplačila v ZZZS ali pa pokojninsko blagajno.
Nižja obdavčitev najemnin -> Korist za najemodajalce, possledično tudi za najemnike, kamor pa spada veliko mladih in ostalih zaposlenih.
Polna pokojnina ob nadaljnjem delu-> Korist za upokojence, ki nadaljujejo delo ob sprotnem plačevanju prospevkov. Vsakemu upokojencu je tako ali tako zagotovljena pokojnina v vrednosti 100%, vprašanje je le, kako izkoristit kader, ki ima znanje in motivacijo, da še naprej prispev k razvoju in plačevanju v socialne blagajne.
Ugodnejša ureditev normirancev -> Korist za ta del samozaposlenih, posledično se bo odražalo tudi na nas, saj ugodnejši pogoji pomenijo več pretoka denarja, ki ga pobere tudi država bodisi skozi dohodnine ali pa davke.
Mikro s.p. -> Nižji prispevki za upravičene samozaposlene z nizkimi prihodki (ostalo podobno kot v točki zgoraj) in ki predstavljajo velik del prebivalstva. Ugodnejše poslovno okolje pomeni tudi več s.p., več možnosti za nova podjetja, nove ideje, posledično več dodatnih prilivov v državno malho.
Kot že rečeno, ekonomija nikoli ni bila eksaktna veda, uspejo pa predvsem tisti, ki jo znajo pravilno prognosticirati, se ravnajo po njenih zakonitostih, torej bome slednje kaznovali, ker so suvarili viške? Slednje zakonitosti pa vsaj v določeni meri upošteva tudi interventni zakon, čeprav bi vsakdo, ki dnevno bdi nad gospodarskimi kazalci, žele še bolj drastičnih ukrepov.
Kot prvo, ob pisanju komentarja se vsaj potrudi malce razčleniti vprašanje, ker metati vse v en koš, je malce naivno.
Zakon se ukvarja z neposrednimi ter posrednimi učinki na posameznika, zato verjetno z odgovorom ne boš v popolnosti zadovoljen.
Zgoraj omenjena podjetja so privat podjetja in za točne izračune bi potreboval konkretne podatke o plačah zaposlenih, ampak se bom vseeno potrudil.
Verjetno si že pridobil informacije, da se socialne kapice dotika cca 11200 zaposlenih, s povprečno plačo nekaj čez 11000€ bruto! Ti zaposleni (1,3%) letno vplačajo cca 340 mio€/leto v državno blagajno samo za socilane prispevke (ostalo je izvzeto in če dodamo še prispevke delodajalcev + dohodnina pridemo na 950mio €), ostali zaposleni pa še cca 5,4 milijard€.
Zaposleni, ki se ga dotika socialna kapica vplača 4,4x več od povprečnega ostalega zaposlenega.
Z uvedbo socialne kapice se po statičnem izračunu fiskalnega sveta pričakuje izpad cca 260 mio€, kar pa bi pokrilo cca 2000 novih zaposlenih iz te skupine socialne kapice.
Kot pa tudi sam veš, ekonomija sprva bazira na postavljenih ekonomskih temeljih, pogojih, s strani okolja v katerem deluje. Če se danes odločimo, da teh trenutno 11200 zaposlenih nočemo, jih naženemo iz države, potem bi bil hipni izpad cca 950 mio€/leto, s sporočilnostjo o poslovnem okolju, pa bi se ta trend strmo stopnjeval. Torej ti vidiš družbo, kjer bi pridni in lenuhi zaslužili enako, oz. bi v vsakem primeru viške porezali?
Svet je odprt trg, danes podjetju ni problem, kjub nedavnim vlaganjem, zapustitit nekega okolja. Zato države tekmujejo ena z drugo glede konkurenčnega okolja, kaj je kje nagrajeno in kaj podjetje pod črto v določeni državi lahko iztrži. Časi, ko je država upravljala (znotraj lastnega mehurčka) z državnimimi konglomerati so mimo, prav tako država ne sme graditi na podjetjih, ki deluje v nekem okolju zgolj na račun nizkih plač! Ugodni davki, razvojna podjetja, dober, tako razvojni kot vodstveni kader (z dobrimi plačami), kateri nato zaposlujejo, so tisto kar majhna država mora spodbujati. Če si zapremo trg, nas v trenutnem globalno naravnanem svetu, v nekaj letih ni več!
Več je podjetij, več je zahtevnejših vlaganj, več lahko država iztrži skozi raznorazne prispevke in dajatve. Miimo so časi, ko bi bil nekdo celotno kariero zaposlen v enem podjetju, mladi na srečo, ali pa nesrečo, pogosteje menjajo zaposlitve, iščejo sebi ugodnejše pogoje, kar samo od sebe izločuje slabe delodajalce, se ustvarja konkurenca na trgu dela! Ozka socilistična drža tega pogoja ne ustvarja, ustvarja pa sistemu odvisne ljudi, ki jih drži v davčnem primežu in upravlja z dohodki, jim narekuje smernice (seveda sindikalni izlet in morje pustimo, da je še malo iger, ne samo črnega kruha).
Ekonomija ni črno-bela veda, je živi organizem, naloga države pa je ustvarjanje ustreznih pogojev, da je vlaganj čim več, posledično izplen višji, iz izplena pa se financira sociala zate in zame! V tem delu lahko govorimo o posrednih vplivih na nas, so pa seveda merljivi s časom.
Drugi del tvojega vprašanja pa se nanaša na nas ostale, ki bomo neposredno občutili spremebe davčne zakonodaje.
Nižji DDV na izbrana osnovna živila -> Potencialno cenejša hrana, ki jo bo občututiti navkljub desjstvu, da nekateri trgovci ne bodo v celoti prenesli pocenitev na izdelke.
Nižji DDV na energente -> Nižji stroški energije tako za posameznike kot podjetja (vpliv tudi na prejšno postavko), kot se je to zgodilo ob nedavni ugoditvi prošnje naše vlade s strani EU, po znižanju trošarin na minimum.
Socialna kapica -> Brez neposredne koristi za povprečnega zaposlenega, vendar bi večje število tovrstnih zaposlenih prispevalo večji znesek v državno blagajno, kar pa bi občutili tudi mi ostali, ki dobivamo ali pa še bomo socilne prispevke kot so vplačila v ZZZS ali pa pokojninsko blagajno.
Nižja obdavčitev najemnin -> Korist za najemodajalce, possledično tudi za najemnike, kamor pa spada veliko mladih in ostalih zaposlenih.
Polna pokojnina ob nadaljnjem delu-> Korist za upokojence, ki nadaljujejo delo ob sprotnem plačevanju prospevkov. Vsakemu upokojencu je tako ali tako zagotovljena pokojnina v vrednosti 100%, vprašanje je le, kako izkoristit kader, ki ima znanje in motivacijo, da še naprej prispev k razvoju in plačevanju v socialne blagajne.
Ugodnejša ureditev normirancev -> Korist za ta del samozaposlenih, posledično se bo odražalo tudi na nas, saj ugodnejši pogoji pomenijo več pretoka denarja, ki ga pobere tudi država bodisi skozi dohodnine ali pa davke.
Mikro s.p. -> Nižji prispevki za upravičene samozaposlene z nizkimi prihodki (ostalo podobno kot v točki zgoraj) in ki predstavljajo velik del prebivalstva. Ugodnejše poslovno okolje pomeni tudi več s.p., več možnosti za nova podjetja, nove ideje, posledično več dodatnih prilivov v državno malho.
Kot že rečeno, ekonomija nikoli ni bila eksaktna veda, uspejo pa predvsem tisti, ki jo znajo pravilno prognosticirati, se ravnajo po njenih zakonitostih, torej bome slednje kaznovali, ker so suvarili viške? Slednje zakonitosti pa vsaj v določeni meri upošteva tudi interventni zakon, čeprav bi vsakdo, ki dnevno bdi nad gospodarskimi kazalci, žele še bolj drastičnih ukrepov.
-5
@Res je
Javna televizija in civilna družba??? Kdo točno so to, ki da zastopajo vse slovence, tako leve kot desne, če že govorimo o javnem ter civilnem?
In kdo so ti umetniki, ki delujejo v širšem javno kulturnem interesu in skrbijo, da slovenska kultura ter narod ne bosta izginila, kot se je za to trudil fašistični/nacistični režim v naših primorskih koncih?
Ker razlike žal ne vidim v primeru, da Italijanski jezik zamenja bodisi angleščina ali pa kateri od balkanskih, azijskih jezikov, kar se danes množično dogaja?!
Javna televizija in civilna družba??? Kdo točno so to, ki da zastopajo vse slovence, tako leve kot desne, če že govorimo o javnem ter civilnem?
In kdo so ti umetniki, ki delujejo v širšem javno kulturnem interesu in skrbijo, da slovenska kultura ter narod ne bosta izginila, kot se je za to trudil fašistični/nacistični režim v naših primorskih koncih?
Ker razlike žal ne vidim v primeru, da Italijanski jezik zamenja bodisi angleščina ali pa kateri od balkanskih, azijskih jezikov, kar se danes množično dogaja?!
-5
@Res je
Bolje bo, ko se bo narod uprl in osvobodil izpod tiranije političnih zločinskih oblasti.
Nacistični izdajalec Janša hoče hujšo diktaturo od Severne Koreje.
Iz zgodovine nam je znano, kaj so ljudje storili z izdajalci in domobranci, da so si priborili svobodo. Nacist Janša nadaljuje, kar domobrancem ni uspelo.
Vprašanje je, kaj bo zdaj storil narod s tem izdajalcem.
Bolje bo, ko se bo narod uprl in osvobodil izpod tiranije političnih zločinskih oblasti.
Nacistični izdajalec Janša hoče hujšo diktaturo od Severne Koreje.
Iz zgodovine nam je znano, kaj so ljudje storili z izdajalci in domobranci, da so si priborili svobodo. Nacist Janša nadaljuje, kar domobrancem ni uspelo.
Vprašanje je, kaj bo zdaj storil narod s tem izdajalcem.
0
@Reala
Ok vidim da vseeno kopiraš neko splošno že znano agendo, ki smo jo že prevečkrat žvečili tukaj in še kje drugje. Pa raje filozofiraš kot konkretno odgovarjaš.
Nisi mi odgovoril kaj točno bo imelo neko podjetje od sprejetega tega zakona?
Soc. kapica ok, kaj še?
Kaj bodo od tega zakona imela podjetja kot je Kajzerjevo in še cel kup podobnih, s par zaposlenimi in povprečno plačo v podjetju 1,500€ bruto? To povej.
Drugač pa moraš bit resno naiven da verjameš v pravljice o nižjem DDV na živila in najemnine, resno to verjameš?
Cenejši energenti ja, za 9 mesecev.
Nižji prispevki za s.p.je = več revežev ob upokojevanju
skratka, zakon, ki prinaša tistim, ki že danes imajo dovolj, tako podjetjem in posameznikom. Nič oziroma še slabše bo pa za tiste, ki niso dovolj pri koritu, tako kar se zdravstva, šolstva, pokojnin in še marsičesa tiče.
In mantra, da vlada v obeh primerih zmaga? Tudi Šircelj je tega nenja.
BTW, sem za kapico od 4k€ bruto dalje, tega si pa ne upajo nardit ane?
Ok vidim da vseeno kopiraš neko splošno že znano agendo, ki smo jo že prevečkrat žvečili tukaj in še kje drugje. Pa raje filozofiraš kot konkretno odgovarjaš.
Nisi mi odgovoril kaj točno bo imelo neko podjetje od sprejetega tega zakona?
Soc. kapica ok, kaj še?
Kaj bodo od tega zakona imela podjetja kot je Kajzerjevo in še cel kup podobnih, s par zaposlenimi in povprečno plačo v podjetju 1,500€ bruto? To povej.
Drugač pa moraš bit resno naiven da verjameš v pravljice o nižjem DDV na živila in najemnine, resno to verjameš?
Cenejši energenti ja, za 9 mesecev.
Nižji prispevki za s.p.je = več revežev ob upokojevanju
skratka, zakon, ki prinaša tistim, ki že danes imajo dovolj, tako podjetjem in posameznikom. Nič oziroma še slabše bo pa za tiste, ki niso dovolj pri koritu, tako kar se zdravstva, šolstva, pokojnin in še marsičesa tiče.
In mantra, da vlada v obeh primerih zmaga? Tudi Šircelj je tega nenja.
BTW, sem za kapico od 4k€ bruto dalje, tega si pa ne upajo nardit ane?
5
@Reala
Kje le imaš ti kakršnekoli konkretne odgovore in pojasnila? “Drugačen pristop” ni noben odgovor, še najmanj pa ne konkretno pojasnilo o zadanem načrtu. Jamranje o “stoičnem prenašanju” levih zablod je pa spodnji nivo patetike. Kot bi ga prepisal iz slavne Svobodine strategije komuniciranja s targetiranim čustvenim nabojem 😄. Ja ubogi ubogi desni, a ste res tako trpeli? Zakaj pa niste kar takoj začeli jokat, da bi se vas grdi levi takoj usmilili?
Iščem tvoje znamenite konkretizacije, pa razen hipotez in pogojnikov (nerazdelanih, neosnovanih in nepojasnjenih) ni videti niti enega konkretnega načrta za rast gospodarstva. Vse zapisano je iz poglavja Kaj bi bilo, če bi bilo. Figa skratka.
Zataknila sva se pri konkretnem vprašanju : kako se načrtuje pokrivati proračunsko izgubo. Ena polovica je bila recimo skrita v gornjem poglavju o “Če bi…”
Še vedno te sprašujem: kje je kritje druge polovice?
Povprečna gospodinja, ki je doma zadolžena za družinski proračun, je sposobna razumeti državni proračun, ni treba biti ekonomist. Podatki o prihodkih minus podatki o odhodkih je enako rezultat. Če je izplen negativen, sledi načrt zapolnitve primanjkljaja. Zelo postrani bi jo gledali doma, če bi predstavila tak načrt, kot si ga ti: “drugače, kot doslej.”
Kako? Z več zaslužka, z več zaslužkarji, s kreditom, ali z zmanjševanjem porabe?
Nobene razlike ni v konceptu takega planiranja med gospodinjskim in državnim nivojem.
Razen v dejstvu, da je vlada dolžna državljanom zelo natančno predočiti vse podatke, utemeljene analize, projekcije, izračune, garancije in vsaj oba skrajna scenarija skupaj z B planom.
Kje je ta del vladnega “razvojnega” načrta? Ne, kaj bi lahko, temveč kaj BO.
Če pa naj velja, da vlada naj več ne vodi gospodarske politike in se izloči iz planiranja ali postavljanja strategij, kot praviš, ker da je to nek zastareli model, se pa naj izloči povsem!
Potem pa naj umakne politično nastavljene kadre iz uprav podjetij, naj uzakoni čisto tržno ekonomijo brez nenehnega mencanja z davki gor in dol, naj se samoukine na vseh segmentih poseganja v gospodarsko politiko in prepusti podjetjem in podjetnikom proste roke pri upravljanju svoje dejavnosti, ti pa se naj sami pobrigajo za pogodbe, stroške, dobičke, povezave, delovno silo, njihovo plačilo in kompletno skrb zanje, vključno z bolniškimi, dopusti in pokojninami vred. Pa se gremo čisto tržno sceno in bomo hitro videli, kdo bo delovno silo dobil in obdržal, komu bo pa pobegnila. Pa bodo odpadli tudi silni stroški subvencij, nepovratnih sredstev, dokapitalizacij in premostitvenih kreditov. Gremo na all in.
Res me zanima, ali gospodarstveniki to želijo. Ali pa se igrajo isto igro, kot vlada: sem zraven pri plusu, nikakor pa nimam nič z minusom.
Gospodarstvo bo vedno jamralo nad prevelikimi stroški, pa če bi jim tudi odvzeli obveznost plačila vseh davkov in prispevkov, bi še prišli na idejo, da pogrešajo kako pomoč, stimulacijo, dodatek, olajšavo… to je vreča želja brez dna. Po njihovo bi imeli vse zastonj, dobiček pa izključno zase.
Naša država tekmuje s tujim tržiščem, praviš? S katerim konkretno se pa primerja? Povejmo še to, če se že pogovarjamo. V zaslužkih bi se primerjali z multinacionalkami na zahodu, v obveznostih in vlaganjih pa bi radi imeli sužnjelastništvo.
Take kombinacije ni nikjer, niti v najmanj socialnih državah sveta ne. Indija Koromandija ne obstaja.
Predvsem pa ne obstaja slovenska delovna sila, ki bi v takem scenariju sodelovala. Edino odidemo lahko tja, kjer se nas ceni, od tam se pa ne bomo vrnili, pa če si namislite poleg socialne kapice še kapuco in dežnik.
Pameten podjetnik bo zelo skrbno razbral pričakovanja delavcev in se bo zelo potrudil korektno ravnati s svojimi ljudmi. Dokler to vlogo skrbnika pripisuje vlada sebi, pa mora to početi v celoti, ne pa parcialno za izbrance, kot neuko to počne sedanja garnitura.
Kje le imaš ti kakršnekoli konkretne odgovore in pojasnila? “Drugačen pristop” ni noben odgovor, še najmanj pa ne konkretno pojasnilo o zadanem načrtu. Jamranje o “stoičnem prenašanju” levih zablod je pa spodnji nivo patetike. Kot bi ga prepisal iz slavne Svobodine strategije komuniciranja s targetiranim čustvenim nabojem 😄. Ja ubogi ubogi desni, a ste res tako trpeli? Zakaj pa niste kar takoj začeli jokat, da bi se vas grdi levi takoj usmilili?
Iščem tvoje znamenite konkretizacije, pa razen hipotez in pogojnikov (nerazdelanih, neosnovanih in nepojasnjenih) ni videti niti enega konkretnega načrta za rast gospodarstva. Vse zapisano je iz poglavja Kaj bi bilo, če bi bilo. Figa skratka.
Zataknila sva se pri konkretnem vprašanju : kako se načrtuje pokrivati proračunsko izgubo. Ena polovica je bila recimo skrita v gornjem poglavju o “Če bi…”
Še vedno te sprašujem: kje je kritje druge polovice?
Povprečna gospodinja, ki je doma zadolžena za družinski proračun, je sposobna razumeti državni proračun, ni treba biti ekonomist. Podatki o prihodkih minus podatki o odhodkih je enako rezultat. Če je izplen negativen, sledi načrt zapolnitve primanjkljaja. Zelo postrani bi jo gledali doma, če bi predstavila tak načrt, kot si ga ti: “drugače, kot doslej.”
Kako? Z več zaslužka, z več zaslužkarji, s kreditom, ali z zmanjševanjem porabe?
Nobene razlike ni v konceptu takega planiranja med gospodinjskim in državnim nivojem.
Razen v dejstvu, da je vlada dolžna državljanom zelo natančno predočiti vse podatke, utemeljene analize, projekcije, izračune, garancije in vsaj oba skrajna scenarija skupaj z B planom.
Kje je ta del vladnega “razvojnega” načrta? Ne, kaj bi lahko, temveč kaj BO.
Če pa naj velja, da vlada naj več ne vodi gospodarske politike in se izloči iz planiranja ali postavljanja strategij, kot praviš, ker da je to nek zastareli model, se pa naj izloči povsem!
Potem pa naj umakne politično nastavljene kadre iz uprav podjetij, naj uzakoni čisto tržno ekonomijo brez nenehnega mencanja z davki gor in dol, naj se samoukine na vseh segmentih poseganja v gospodarsko politiko in prepusti podjetjem in podjetnikom proste roke pri upravljanju svoje dejavnosti, ti pa se naj sami pobrigajo za pogodbe, stroške, dobičke, povezave, delovno silo, njihovo plačilo in kompletno skrb zanje, vključno z bolniškimi, dopusti in pokojninami vred. Pa se gremo čisto tržno sceno in bomo hitro videli, kdo bo delovno silo dobil in obdržal, komu bo pa pobegnila. Pa bodo odpadli tudi silni stroški subvencij, nepovratnih sredstev, dokapitalizacij in premostitvenih kreditov. Gremo na all in.
Res me zanima, ali gospodarstveniki to želijo. Ali pa se igrajo isto igro, kot vlada: sem zraven pri plusu, nikakor pa nimam nič z minusom.
Gospodarstvo bo vedno jamralo nad prevelikimi stroški, pa če bi jim tudi odvzeli obveznost plačila vseh davkov in prispevkov, bi še prišli na idejo, da pogrešajo kako pomoč, stimulacijo, dodatek, olajšavo… to je vreča želja brez dna. Po njihovo bi imeli vse zastonj, dobiček pa izključno zase.
Naša država tekmuje s tujim tržiščem, praviš? S katerim konkretno se pa primerja? Povejmo še to, če se že pogovarjamo. V zaslužkih bi se primerjali z multinacionalkami na zahodu, v obveznostih in vlaganjih pa bi radi imeli sužnjelastništvo.
Take kombinacije ni nikjer, niti v najmanj socialnih državah sveta ne. Indija Koromandija ne obstaja.
Predvsem pa ne obstaja slovenska delovna sila, ki bi v takem scenariju sodelovala. Edino odidemo lahko tja, kjer se nas ceni, od tam se pa ne bomo vrnili, pa če si namislite poleg socialne kapice še kapuco in dežnik.
Pameten podjetnik bo zelo skrbno razbral pričakovanja delavcev in se bo zelo potrudil korektno ravnati s svojimi ljudmi. Dokler to vlogo skrbnika pripisuje vlada sebi, pa mora to početi v celoti, ne pa parcialno za izbrance, kot neuko to počne sedanja garnitura.
3
@Reala
Še tole: proračunski minus se dogaja pravkar in se bo razvlekel v naslednjih deset ali več let. Drži?
No, pa poglejva, kako to rešuje ta “razvojni” zakon: reciva - optimistično-, da bo zaradi tega postala Slovenija naložbeno zanimiva in bo privabila uspešne podjetnike, ki bodo tukaj zasidrali svojo proizvodnjo na dolgi rok.
Potrebovali bodo kvaliteten in usposobljen kader. Ga že imamo v zalogi? Kolikor je znanega, niti slučajno! Torej ga moramo šele izšolati, kar traja desetletje ali za visoko kvalificiran kader še več. Se ti zdi, da bodo vlagatelji čakali tako dolgo? Eno figo! Pripeljali bodo svojega.
Sam praviš, da se svet ekonomije giblje s svetlobno hitrostjo, vsake pol ure se ena država izkaže za ugodnejše vlagateljsko okolje od ostalih, predvsem pa vlagatelji pričakujejo dobiček čimprej ali najraje kar takoj. Vsekakor ne šele čez deset let. Garant.
Kako naj ponudimo usposobljen kader, če Rončevič pravkar dela čudne šarade po izobraževalnem sistemu, tudi brez vsake konkretne vizije?
Kako bo upokojen visoko kvalificirani kader kljub 100% prejemkom efektivno delal, če pravkar rušimo zdravstvo, ki bi naj skrbelo za dolgoživost in zdravje starcev 65+ let?
Nekateri že imamo izkušnjo z Janšo in njegovimi vizijami razvoja. ZUJF se jim je reklo in ta ni udejanjil absolutno nobene blaginje ali napredka. Samo zadolžil nas je in večini prebivalcev vzel četrtino dohodkov.
Tedaj se je reklo, naj vsi malo stisnemo pas, odstopimo svoje viške nad minimumom gospodarstvu, da se bo to postavilo na noge, potem nam bo pa dolgoročno vračalo v obliki vsesplošne blaginje.
Pa smo to naredili in verjeli, da je misel dobra in beseda poštena.
No, ni bila! Ko so se začeli dobički, se je pozabilo na naš skupni doprinos in je gospodarstvo pripisalo vse zasluge skupaj z dobičkom vred izključno sebi.
Ni teorija, ampak naša realna izkušnja, ki je nismo več pripravljeni ponoviti. Vsaj ne s to lopovsko kliko na vladi ne.
Pa še dve izjemno pomembni vprašanji: kako nameravamo preživeti teh vmesnih deset let do svetlega trenutka, ko bodo izpolnjeni pogoji za to gospodarsko blaginjo?
In kje je zagotovilo, da se bo zastavljeni dolgoročni načrt dejansko izvajal tudi po menjavi vlade, ki bo zagotovo spet igrala po nekih drugih notah?
Čakam tvoj odgovor!
Še tole: proračunski minus se dogaja pravkar in se bo razvlekel v naslednjih deset ali več let. Drži?
No, pa poglejva, kako to rešuje ta “razvojni” zakon: reciva - optimistično-, da bo zaradi tega postala Slovenija naložbeno zanimiva in bo privabila uspešne podjetnike, ki bodo tukaj zasidrali svojo proizvodnjo na dolgi rok.
Potrebovali bodo kvaliteten in usposobljen kader. Ga že imamo v zalogi? Kolikor je znanega, niti slučajno! Torej ga moramo šele izšolati, kar traja desetletje ali za visoko kvalificiran kader še več. Se ti zdi, da bodo vlagatelji čakali tako dolgo? Eno figo! Pripeljali bodo svojega.
Sam praviš, da se svet ekonomije giblje s svetlobno hitrostjo, vsake pol ure se ena država izkaže za ugodnejše vlagateljsko okolje od ostalih, predvsem pa vlagatelji pričakujejo dobiček čimprej ali najraje kar takoj. Vsekakor ne šele čez deset let. Garant.
Kako naj ponudimo usposobljen kader, če Rončevič pravkar dela čudne šarade po izobraževalnem sistemu, tudi brez vsake konkretne vizije?
Kako bo upokojen visoko kvalificirani kader kljub 100% prejemkom efektivno delal, če pravkar rušimo zdravstvo, ki bi naj skrbelo za dolgoživost in zdravje starcev 65+ let?
Nekateri že imamo izkušnjo z Janšo in njegovimi vizijami razvoja. ZUJF se jim je reklo in ta ni udejanjil absolutno nobene blaginje ali napredka. Samo zadolžil nas je in večini prebivalcev vzel četrtino dohodkov.
Tedaj se je reklo, naj vsi malo stisnemo pas, odstopimo svoje viške nad minimumom gospodarstvu, da se bo to postavilo na noge, potem nam bo pa dolgoročno vračalo v obliki vsesplošne blaginje.
Pa smo to naredili in verjeli, da je misel dobra in beseda poštena.
No, ni bila! Ko so se začeli dobički, se je pozabilo na naš skupni doprinos in je gospodarstvo pripisalo vse zasluge skupaj z dobičkom vred izključno sebi.
Ni teorija, ampak naša realna izkušnja, ki je nismo več pripravljeni ponoviti. Vsaj ne s to lopovsko kliko na vladi ne.
Pa še dve izjemno pomembni vprašanji: kako nameravamo preživeti teh vmesnih deset let do svetlega trenutka, ko bodo izpolnjeni pogoji za to gospodarsko blaginjo?
In kje je zagotovilo, da se bo zastavljeni dolgoročni načrt dejansko izvajal tudi po menjavi vlade, ki bo zagotovo spet igrala po nekih drugih notah?
Čakam tvoj odgovor!
5
Čakamo na jasna pojasnila vlade, konkretne številke, navedbe načrtovanih gospodarskih povezav, izračune.
Ne rabimo “zakon bo vsakemu nekaj prinesel”, ampak točen znesek.
Edina znana številka je ukinitev 1% plačila dolgotrajne oskrbe, pa še tukaj manjkajo podatki o potrebah, izdatkih, zbranem denarju, njegovem namenu…
Devet mesecev znižan DDV na osnovna živila je pljunek v morje. Kaj pa po devetih mesecih?
Zakaj ne znižamo trošarin na gorivo? Ker se moramo ozirati na sosede? Pa ja, le kdo to verjame? Naj pa še sosedje zaprosijo za znižanje. Ali pa naša vlada jasno omeji tankanje samo na avtomobile s SLO registracijami, tujcem pa dovoli naliti le 30 litrov, kolikor max rabijo, da prevozijo celo Slovenijo. Ali pa bomo shranjevali račune za gorivo, jih predložili ustrezni ustanovi in nam bo ta vrnila razliko.
Če bi vlada resno mislila z blaginjo naroda, bi zakonsko določila cene najemov, cene kvadratnega metra stanovanj, določila marže trgovcem, …
Če bi vlada imela poštene namene s tem zakonom, ne bi skrivala podatkov in ne bi se Janša izogibal kameram.
Niti slučajno pri tako sumljivem vedenju vlade ne verjamemo, da je v zakonu kaj dobrega za nas.
Ne rabimo “zakon bo vsakemu nekaj prinesel”, ampak točen znesek.
Edina znana številka je ukinitev 1% plačila dolgotrajne oskrbe, pa še tukaj manjkajo podatki o potrebah, izdatkih, zbranem denarju, njegovem namenu…
Devet mesecev znižan DDV na osnovna živila je pljunek v morje. Kaj pa po devetih mesecih?
Zakaj ne znižamo trošarin na gorivo? Ker se moramo ozirati na sosede? Pa ja, le kdo to verjame? Naj pa še sosedje zaprosijo za znižanje. Ali pa naša vlada jasno omeji tankanje samo na avtomobile s SLO registracijami, tujcem pa dovoli naliti le 30 litrov, kolikor max rabijo, da prevozijo celo Slovenijo. Ali pa bomo shranjevali račune za gorivo, jih predložili ustrezni ustanovi in nam bo ta vrnila razliko.
Če bi vlada resno mislila z blaginjo naroda, bi zakonsko določila cene najemov, cene kvadratnega metra stanovanj, določila marže trgovcem, …
Če bi vlada imela poštene namene s tem zakonom, ne bi skrivala podatkov in ne bi se Janša izogibal kameram.
Niti slučajno pri tako sumljivem vedenju vlade ne verjamemo, da je v zakonu kaj dobrega za nas.
8
@Državljan nobenih pojasnil ne bo. Volivci smo zadnjo besedo imeli do 7. ure na dan volitev. Od takrat se ta vlada norčuje iz nas. Saj tisti, ki jo poznamo, smo vse to pričakovali.
2
@Čveka
Čakam tvoj odgovor!
Nas je več takih ki čakamo.
In da ob vsem naštetem dodamo še Vrtovčevo arogantno vizijo peljanja NEK2 do točke nepovratka, kot nam je sam lepo povedal in to z ameriško firmo - ki v resnici sploh ne obstaja kot graditelj nukleark - in zadolževanjem 20 miljard danes. Koliko pa bi to bilo l.2050, ko naj bi NEK2 bil postavljen, ve samo BOG in nihče drug! Slovenija pa v stačeju in nepovratnem padcu v prepad!
Tja nas peljejo in kdo le bi vedel zakaj?
Zakaj jim je v interesu uničit to državo? Kdo stoji za tem?
Čakam tvoj odgovor!
Nas je več takih ki čakamo.
In da ob vsem naštetem dodamo še Vrtovčevo arogantno vizijo peljanja NEK2 do točke nepovratka, kot nam je sam lepo povedal in to z ameriško firmo - ki v resnici sploh ne obstaja kot graditelj nukleark - in zadolževanjem 20 miljard danes. Koliko pa bi to bilo l.2050, ko naj bi NEK2 bil postavljen, ve samo BOG in nihče drug! Slovenija pa v stačeju in nepovratnem padcu v prepad!
Tja nas peljejo in kdo le bi vedel zakaj?
Zakaj jim je v interesu uničit to državo? Kdo stoji za tem?
4
Z ukrepi vlade se strinjam. Tisti, ki delajo in prispevajo k razvoju družbe, morajo od tega nekaj imeti. O raznih kulturnikih pa raje ne bi izgubljal besed.
-3
@Ukrepi
Preverjam, ali vsi enako razumemo pojme.
- kdor dela
Delamo vsi zaposleni. Se strinjamo?
- prispeva k razvoju družbe
Vsi delovni nekaj prispevamo, vsak po svojih zmožnostih, znanju in sposobnostih. Vsak za nekaj skrbi. Eden za organizacijo dela, eden z izvajanjem nalog, eden s skrbjo za zdravje, eden s financami, eden nas je pred tem vsega tega naučil, eden skrbi za naše dobro počutje, umetniške užitke, zadovoljstvo, eden nas bo negoval, ko obnemoremo. Se strinjamo?
Torej moramo VSI nekaj od tega vloženega truda imeti. Ali morda ne?
Po tvoje kulturniki ne prispevajo k razvoju družbe? V tem primeru si pojdi pogledat razkroj družbe, ki deluje brez kulture.
Zdaj pa pojasni, kdo po tvojih kriterijih prispeva in kateri kriterij določa, kaj je prispevek, kaj pa ni.
Preverjam, ali vsi enako razumemo pojme.
- kdor dela
Delamo vsi zaposleni. Se strinjamo?
- prispeva k razvoju družbe
Vsi delovni nekaj prispevamo, vsak po svojih zmožnostih, znanju in sposobnostih. Vsak za nekaj skrbi. Eden za organizacijo dela, eden z izvajanjem nalog, eden s skrbjo za zdravje, eden s financami, eden nas je pred tem vsega tega naučil, eden skrbi za naše dobro počutje, umetniške užitke, zadovoljstvo, eden nas bo negoval, ko obnemoremo. Se strinjamo?
Torej moramo VSI nekaj od tega vloženega truda imeti. Ali morda ne?
Po tvoje kulturniki ne prispevajo k razvoju družbe? V tem primeru si pojdi pogledat razkroj družbe, ki deluje brez kulture.
Zdaj pa pojasni, kdo po tvojih kriterijih prispeva in kateri kriterij določa, kaj je prispevek, kaj pa ni.
5
@Čveka
Na tako težka vprašanja bo treba lep čas počakati. Janez je naročil deliti samo floskule, ni pa predvidel nezaželjenih vprašanj.
Na tako težka vprašanja bo treba lep čas počakati. Janez je naročil deliti samo floskule, ni pa predvidel nezaželjenih vprašanj.
3
Dolg traja tale posvet s kletjo.
A bo sploh kakšen odgovor al ga ne bo?
hmmmmmmm?
A bo sploh kakšen odgovor al ga ne bo?
hmmmmmmm?
2
@Čveka
''Še tole: proračunski minus se dogaja pravkar in se bo razvlekel v naslednjih deset ali več let. Drži?''
Proračunski minus je v zadnjem letu narasel kljub zgodovisnki višini obdavčitve tako podjetnikov kot posameznikov.
Je torej višanje davkov, dodajanje novih davkov, davčni primež ustvarjalnega dela druže pravi recept, če slednje počnemo že od pamtiveka, hkrati pa jokamo kako je vse v buli. A ko nekdo predlaga nekaj izven nam klasičnih okvirjev pa sledi pogrom...kako torej naprej? Če trenutne fromule ne dvigujejo storilnosti in ne privabljajo zadostnega kapitala, da bi sledili ostalim državam v razvoju, odhodki pa nam po drugi strani rasejo, je torej po tvoje rešitev da še bolj udarimo po konju, ki nas vleče?
''No, pa poglejva, kako to rešuje ta “razvojni” zakon: reciva - optimistično-, da bo zaradi tega postala Slovenija naložbeno zanimiva in bo privabila uspešne podjetnike, ki bodo tukaj zasidrali svojo proizvodnjo na dolgi rok.
Potrebovali bodo kvaliteten in usposobljen kader. Ga že imamo v zalogi? Kolikor je znanega, niti slučajno! Torej ga moramo šele izšolati, kar traja desetletje ali za visoko kvalificiran kader še več. Se ti zdi, da bodo vlagatelji čakali tako dolgo? Eno figo! Pripeljali bodo svojega.''
Drži, tu si nevede replicirala tudi komentatorju pred tabo, ki me je izzval glede socilane kapice (4000€ bruto).
Da se pokrije vrzel (v primeru kapice na 4000€ bruto bi bila 800 mio €), bi pri tej meji potrebovali do 40 000 novo zaposlenih s tako plačo. Trenutno je takih po statističnih podatkih okoli 90 000, kar predstavlja nekje 10% zaposlenih. Če vemo, da je v slovenji ljudi s plačo do 1500€ neto nekje 40-50%, lahko iz tega sklepamo, da tako izobrazbene strukture, kot tudi števila delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, enostavno ta moment ni na pretek. Še vedno smo družba z nizko dodano vrednostjo, izvozno naravnana država, s statusom poddobaviteljev večjim korporacijam. Taka podjetja nimajo obsežnega razvoja in visokotehnoloških delovnih mest. Cilj vsakršne vlade bi torej moral biti tovrstne trende usmeriti v segmente z višjo dodano vrednostjo! Brž ko pa z davčno zakonodajo stopimo na trg ugodnosti, pa sme ta moment zelo nekonkurenčni.
Še malce provokativno vprašanje, kje pa so bila zagotovila, ko je Golob višal vse mogoče davke, zategoval zanko tako pri podjetjih, normirancih, sp-jih, gospodarstvo in zdravstvo predstavljal kot zajedalce družbe, v vseh (razen lastne klike) videl bogataše, da bi zaradi tega ekonomija in sociala napredovali? Jaz sem prepričan, da pozitivne rezultate iz prej omenjenih ukrepov, lahko pričakuje zgolj nekdo ki bodisi živi na luni ali pa na državnem proračunu! Torej, gospodarsko okolje je potrebno narediti konkurenčnejše, hkrati porezati državni balast in ohraniti socilao v okvirjih, ki so sprejemljivi.
''Sam praviš, da se svet ekonomije giblje s svetlobno hitrostjo, vsake pol ure se ena država izkaže za ugodnejše vlagateljsko okolje od ostalih, predvsem pa vlagatelji pričakujejo dobiček čimprej ali najraje kar takoj. Vsekakor ne šele čez deset let. Garant.
Kako naj ponudimo usposobljen kader, če Rončevič pravkar dela čudne šarade po izobraževalnem sistemu, tudi brez vsake konkretne vizije?''
Naj ti na politični populizem in obilico čustev še enkrat odgovorim s prvim odgovorom. Če se šolstvo iz leta v leto slabša, izobrazbena struktura ne sledi trendom, je torej prevetritev in update šolstva zaželjen ali ne? Jaz kot kader z univerzitetno izobrazbo in zaposlitvijo v avtomobilski industriji lahko iz prve roke povem slednje. S svojo diplomo sem si lahko zgolj obrisal moj zadnji organ, pa sem imel ocene nad povprečjem! Zakaj? Zato, ker niti naravoslovne fakultete ne sledijo svetovnim trendom, da o ostalih nivojih izobraževanja ne govorim. Že ko se določena naravoslovna fakulteta vključi v gospodarstvo, se jim velikokrat vsi smejimo. Torej po tvoje je torej vse ok in ne potrebujemo sprememb ne v sami snovi, podajanju snovi in podajanju moralnih vrednot?
''Kako bo upokojen visoko kvalificirani kader kljub 100% prejemkom efektivno delal, če pravkar rušimo zdravstvo, ki bi naj skrbelo za dolgoživost in zdravje starcev 65+ let?''
Povej mi nekaj. Vsak, ki trenutno dela ob upokojitvi, se lahko odloči za takojšnjo upokojitev brez dela, drži? Torej dejstvo je, da delo po upokojitvi ni obvezno, po zakonu pa ti 100% pokojnina pripada.
Naprimer, da se po trenutni zakonodaji vsi omenjeni osebki odločijo upokojiti in noben od ostalih ne nadaljuje z delom. Kaj bi se zgodilo s socialnimi prispevki v tem primeru, ker to je realno možen scenarij?
''Nekateri že imamo izkušnjo z Janšo in njegovimi vizijami razvoja. ZUJF se jim je reklo in ta ni udejanjil absolutno nobene blaginje ali napredka. Samo zadolžil nas je in večini prebivalcev vzel četrtino dohodkov.
Tedaj se je reklo, naj vsi malo stisnemo pas, odstopimo svoje viške nad minimumom gospodarstvu, da se bo to postavilo na noge, potem nam bo pa dolgoročno vračalo v obliki vsesplošne blaginje.''
Torej si zaposlena v JU in govoriš o večini? Ok, sedaj razumem političen ton v pisanju. Veš kdaj in zakaj je bil sprejet ZUJF oz. napiši mi kaj te kratice pomenijo, da ne bomo govorili o fatamorgani.
In še odgovori na ostale nebuloze in politične pamflete:
- Javni uslužbenci so junija 2012 doživeli linearno 8-odstotno znižanje osnovnih plač, ob hkratnem odpravljanju plačnih nesorazmerij, ne bom pa trdil, da določene osebe niso bile prikrajšane za več!
- Nekaterim prejemnikom socialnih transferjev so se znižali prejemki ali zaostrili pogoji (ne vsem!)
Sledi;
- Pri otroških dodatkih in drugih družinskih pravicah so se spremenili dohodkovni razredi in upravičenost. (ukrep pri otroških dodatkih odpravljen leta 2016, porodniško nadomestilo je ohranilo 100-odstotno višino, vendar je bilo omejeno navzgor, najvišji znesek nadomestila se je znižal z 1.050 € na 892,50 €, )
Zasebni sektor:
- Zaposleni v zasebnem sektorju niso bili deležni splošnega 25-odstotnega znižanja plač, ampak smo pa bili realno blizu temu. Tudi ob invaziji kitajskih produktov zadnjih nekaj let, je veliko podjetij že znižalo plače, ukinilo variabilne dele plač, nagrajevanja,... kar v javnem sektorju zagotovo ni stalna praksa ob padcu BDP!
Še nekaj dejstev:
Leta 2012 se je javni dolg povečal za 7,2 odstotne točke BDP, hkrati se je primanjkljaj zmanjšal z 6,6 na 4 % BDP.
Leta 2013 je dolg močno poskočil, vendar je treba upoštevati predvsem sanacijo bank.
Leta 2013 je država za dokapitalizacije bank namenila približno 3,63 milijarde evrov oziroma okoli 10,1 % BDP. To je bil izjemen enkratni javnofinančni strošek.
Da je ZUJF Slovenijo samo zadolžil, je napačna in manipulativna teza. Njegov neposredni namen je bil zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in omejevanje javne porabe, kajti Slovenija je imela hude težave z bankami, podjetji in dostopom do financiranja že pred njegovim sprejetjem zaradi svetovne gospodarske krize.
OECD pa je hkrati opozarjal, da fiskalno zaostrovanje in razdolževanje, dodatno obremenjujeta gospodarsko rast, ki je v tistil letih bila: 2011+0,6 %, 2012 –2,7 %, 2013–1,1 %, 2014+3,0 %.
Podobne ZUJFe je sprejemalo veliko držav po svetu, kar se je kasneje izkazalo za neprimeren ukrep, saj javno pozivanje ljudi k varčevanju, slednje podzavestno pripelje v manjšo potrošnjo, manjše prilive v državni proračun. Že kovidni ukrepi, ki so bili sprejeti (za nas) v podobnih razmerah, so se obrnili v popolnoma drugo smer, torej spodbujati ljudi k trošenju, in sledilo je odlično gospodarsko okrevanje.
Samo za ponazoritev, v času prve gospodarske krize je v našem podjetju hipoma sledila odločitev o varčevanju na investicijah, delovnik se je skrajšalo na 36ur, sledila so odpuščanja. V času kovida smo ustalili vse delovne procese za nekaj tednov, kar bi z enakimi ukrepi kot leta 2008 in 2012 pomenilo stečaj. Ampak ker smo se iz prve krize nekaj naučili, smo iz kovidne izšli precej lažje. Zakaj? Ker se investicije niso ustavile, čeprav je bilo več špekulacij v ozadju kot pri prvi krizi, odpuščanj ni bilo v takem obsegu, prilagodili smo delovne procese, prej prislužen kapital nekoliko zadržali in počakali na odprtje trgov. Lahko pa bi s kovidom sledila veliko hujša kriza, pa je večina svetovnega gospodarstva odreagiralo podobno drugače!
''No, ni bila! Ko so se začeli dobički, se je pozabilo na naš skupni doprinos in je gospodarstvo pripisalo vse zasluge skupaj z dobičkom vred izključno sebi.
Ni teorija, ampak naša realna izkušnja, ki je nismo več pripravljeni ponoviti. Vsaj ne s to lopovsko kliko na vladi ne.''
Spet, zgolj in samo personalno videnje z obilico osebnih zamer in osebnega političnega prepričanja. Gospodarstvo vsakoletno plačuje enormne davke državi, prav tako banke, ki danes delujejo povsem drugače kot takrat in državni proračun. Ena vmesna; Vlada Alenke Bratušek je 1. julija 2013 zvišala obe stopnji DDV in ukrep predstavila kot začasen protikrizni ukrep, predviden za dve leti. Vendar DDV pozneje ni bil znižan...
Zanimivost; država je v letih 2008 do 2014 gospodarstvu in bankam pomagala v skupni vrednosti (UMAR) 4,7 milijarde€, od tega 3,6 milijarde v banke, ostalo skozi subvencije podjetjem.
Do danes so banke in podjetja v proračun iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb vrnile (UMAR) 4,4 milijarde €!
Posebna veja pa so slabe terjatve, ki pa so se prenesle na slabo banko, deleži podjetij pa so se nato prodajali za namene pokritje te postavke:
Pod vlado Alenke Bratušek so bila z nadaljevanjem ZUJFa po njeno predlagane prodaje slednjih podjetij:
1. Adria Airways
2. Aero
3. Elan
4. Fotona
5. Helios
6. Aerodrom Ljubljana
7. Adria Airways Tehnika
8. Nova KBM
9. Telekom Slovenije
10. Cinkarna Celje
11. Gospodarsko razstavišče
12. Paloma
13. Terme Olimia Bazeni
14. Unior
15. Žito
16. Mercator (preostali delež)
Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Unior in Gospodarsko razstavišče niso bili prodani v okviru tega privatizacijskega programa.
''Pa še dve izjemno pomembni vprašanji: kako nameravamo preživeti teh vmesnih deset let do svetlega trenutka, ko bodo izpolnjeni pogoji za to gospodarsko blaginjo?
In kje je zagotovilo, da se bo zastavljeni dolgoročni načrt dejansko izvajal tudi po menjavi vlade, ki bo zagotovo spet igrala po nekih drugih notah?''
Ga ni, oz. sem prepričan, da vsakršna leva vlada bi/bo nadaljevala po poti ponovnega obremenjevanja produktivnega dela prebivalstva in financiranje sebi zvestega sektorja. In to je najbolj žalosten del naše družbe, poleg reka, da naj sosedu crkne krava, pa četudi bom jaz za to trpel lakoto! Mislim, da nas čaka še veliko pretresov, dokler sami ne bomo spoznali, da gospodarstvo ni zlo, ampak nuja, ter da biti v javni upravi ni privilegije, temveč delo za celotno družbo!
''Še tole: proračunski minus se dogaja pravkar in se bo razvlekel v naslednjih deset ali več let. Drži?''
Proračunski minus je v zadnjem letu narasel kljub zgodovisnki višini obdavčitve tako podjetnikov kot posameznikov.
Je torej višanje davkov, dodajanje novih davkov, davčni primež ustvarjalnega dela druže pravi recept, če slednje počnemo že od pamtiveka, hkrati pa jokamo kako je vse v buli. A ko nekdo predlaga nekaj izven nam klasičnih okvirjev pa sledi pogrom...kako torej naprej? Če trenutne fromule ne dvigujejo storilnosti in ne privabljajo zadostnega kapitala, da bi sledili ostalim državam v razvoju, odhodki pa nam po drugi strani rasejo, je torej po tvoje rešitev da še bolj udarimo po konju, ki nas vleče?
''No, pa poglejva, kako to rešuje ta “razvojni” zakon: reciva - optimistično-, da bo zaradi tega postala Slovenija naložbeno zanimiva in bo privabila uspešne podjetnike, ki bodo tukaj zasidrali svojo proizvodnjo na dolgi rok.
Potrebovali bodo kvaliteten in usposobljen kader. Ga že imamo v zalogi? Kolikor je znanega, niti slučajno! Torej ga moramo šele izšolati, kar traja desetletje ali za visoko kvalificiran kader še več. Se ti zdi, da bodo vlagatelji čakali tako dolgo? Eno figo! Pripeljali bodo svojega.''
Drži, tu si nevede replicirala tudi komentatorju pred tabo, ki me je izzval glede socilane kapice (4000€ bruto).
Da se pokrije vrzel (v primeru kapice na 4000€ bruto bi bila 800 mio €), bi pri tej meji potrebovali do 40 000 novo zaposlenih s tako plačo. Trenutno je takih po statističnih podatkih okoli 90 000, kar predstavlja nekje 10% zaposlenih. Če vemo, da je v slovenji ljudi s plačo do 1500€ neto nekje 40-50%, lahko iz tega sklepamo, da tako izobrazbene strukture, kot tudi števila delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, enostavno ta moment ni na pretek. Še vedno smo družba z nizko dodano vrednostjo, izvozno naravnana država, s statusom poddobaviteljev večjim korporacijam. Taka podjetja nimajo obsežnega razvoja in visokotehnoloških delovnih mest. Cilj vsakršne vlade bi torej moral biti tovrstne trende usmeriti v segmente z višjo dodano vrednostjo! Brž ko pa z davčno zakonodajo stopimo na trg ugodnosti, pa sme ta moment zelo nekonkurenčni.
Še malce provokativno vprašanje, kje pa so bila zagotovila, ko je Golob višal vse mogoče davke, zategoval zanko tako pri podjetjih, normirancih, sp-jih, gospodarstvo in zdravstvo predstavljal kot zajedalce družbe, v vseh (razen lastne klike) videl bogataše, da bi zaradi tega ekonomija in sociala napredovali? Jaz sem prepričan, da pozitivne rezultate iz prej omenjenih ukrepov, lahko pričakuje zgolj nekdo ki bodisi živi na luni ali pa na državnem proračunu! Torej, gospodarsko okolje je potrebno narediti konkurenčnejše, hkrati porezati državni balast in ohraniti socilao v okvirjih, ki so sprejemljivi.
''Sam praviš, da se svet ekonomije giblje s svetlobno hitrostjo, vsake pol ure se ena država izkaže za ugodnejše vlagateljsko okolje od ostalih, predvsem pa vlagatelji pričakujejo dobiček čimprej ali najraje kar takoj. Vsekakor ne šele čez deset let. Garant.
Kako naj ponudimo usposobljen kader, če Rončevič pravkar dela čudne šarade po izobraževalnem sistemu, tudi brez vsake konkretne vizije?''
Naj ti na politični populizem in obilico čustev še enkrat odgovorim s prvim odgovorom. Če se šolstvo iz leta v leto slabša, izobrazbena struktura ne sledi trendom, je torej prevetritev in update šolstva zaželjen ali ne? Jaz kot kader z univerzitetno izobrazbo in zaposlitvijo v avtomobilski industriji lahko iz prve roke povem slednje. S svojo diplomo sem si lahko zgolj obrisal moj zadnji organ, pa sem imel ocene nad povprečjem! Zakaj? Zato, ker niti naravoslovne fakultete ne sledijo svetovnim trendom, da o ostalih nivojih izobraževanja ne govorim. Že ko se določena naravoslovna fakulteta vključi v gospodarstvo, se jim velikokrat vsi smejimo. Torej po tvoje je torej vse ok in ne potrebujemo sprememb ne v sami snovi, podajanju snovi in podajanju moralnih vrednot?
''Kako bo upokojen visoko kvalificirani kader kljub 100% prejemkom efektivno delal, če pravkar rušimo zdravstvo, ki bi naj skrbelo za dolgoživost in zdravje starcev 65+ let?''
Povej mi nekaj. Vsak, ki trenutno dela ob upokojitvi, se lahko odloči za takojšnjo upokojitev brez dela, drži? Torej dejstvo je, da delo po upokojitvi ni obvezno, po zakonu pa ti 100% pokojnina pripada.
Naprimer, da se po trenutni zakonodaji vsi omenjeni osebki odločijo upokojiti in noben od ostalih ne nadaljuje z delom. Kaj bi se zgodilo s socialnimi prispevki v tem primeru, ker to je realno možen scenarij?
''Nekateri že imamo izkušnjo z Janšo in njegovimi vizijami razvoja. ZUJF se jim je reklo in ta ni udejanjil absolutno nobene blaginje ali napredka. Samo zadolžil nas je in večini prebivalcev vzel četrtino dohodkov.
Tedaj se je reklo, naj vsi malo stisnemo pas, odstopimo svoje viške nad minimumom gospodarstvu, da se bo to postavilo na noge, potem nam bo pa dolgoročno vračalo v obliki vsesplošne blaginje.''
Torej si zaposlena v JU in govoriš o večini? Ok, sedaj razumem političen ton v pisanju. Veš kdaj in zakaj je bil sprejet ZUJF oz. napiši mi kaj te kratice pomenijo, da ne bomo govorili o fatamorgani.
In še odgovori na ostale nebuloze in politične pamflete:
- Javni uslužbenci so junija 2012 doživeli linearno 8-odstotno znižanje osnovnih plač, ob hkratnem odpravljanju plačnih nesorazmerij, ne bom pa trdil, da določene osebe niso bile prikrajšane za več!
- Nekaterim prejemnikom socialnih transferjev so se znižali prejemki ali zaostrili pogoji (ne vsem!)
Sledi;
- Pri otroških dodatkih in drugih družinskih pravicah so se spremenili dohodkovni razredi in upravičenost. (ukrep pri otroških dodatkih odpravljen leta 2016, porodniško nadomestilo je ohranilo 100-odstotno višino, vendar je bilo omejeno navzgor, najvišji znesek nadomestila se je znižal z 1.050 € na 892,50 €, )
Zasebni sektor:
- Zaposleni v zasebnem sektorju niso bili deležni splošnega 25-odstotnega znižanja plač, ampak smo pa bili realno blizu temu. Tudi ob invaziji kitajskih produktov zadnjih nekaj let, je veliko podjetij že znižalo plače, ukinilo variabilne dele plač, nagrajevanja,... kar v javnem sektorju zagotovo ni stalna praksa ob padcu BDP!
Še nekaj dejstev:
Leta 2012 se je javni dolg povečal za 7,2 odstotne točke BDP, hkrati se je primanjkljaj zmanjšal z 6,6 na 4 % BDP.
Leta 2013 je dolg močno poskočil, vendar je treba upoštevati predvsem sanacijo bank.
Leta 2013 je država za dokapitalizacije bank namenila približno 3,63 milijarde evrov oziroma okoli 10,1 % BDP. To je bil izjemen enkratni javnofinančni strošek.
Da je ZUJF Slovenijo samo zadolžil, je napačna in manipulativna teza. Njegov neposredni namen je bil zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in omejevanje javne porabe, kajti Slovenija je imela hude težave z bankami, podjetji in dostopom do financiranja že pred njegovim sprejetjem zaradi svetovne gospodarske krize.
OECD pa je hkrati opozarjal, da fiskalno zaostrovanje in razdolževanje, dodatno obremenjujeta gospodarsko rast, ki je v tistil letih bila: 2011+0,6 %, 2012 –2,7 %, 2013–1,1 %, 2014+3,0 %.
Podobne ZUJFe je sprejemalo veliko držav po svetu, kar se je kasneje izkazalo za neprimeren ukrep, saj javno pozivanje ljudi k varčevanju, slednje podzavestno pripelje v manjšo potrošnjo, manjše prilive v državni proračun. Že kovidni ukrepi, ki so bili sprejeti (za nas) v podobnih razmerah, so se obrnili v popolnoma drugo smer, torej spodbujati ljudi k trošenju, in sledilo je odlično gospodarsko okrevanje.
Samo za ponazoritev, v času prve gospodarske krize je v našem podjetju hipoma sledila odločitev o varčevanju na investicijah, delovnik se je skrajšalo na 36ur, sledila so odpuščanja. V času kovida smo ustalili vse delovne procese za nekaj tednov, kar bi z enakimi ukrepi kot leta 2008 in 2012 pomenilo stečaj. Ampak ker smo se iz prve krize nekaj naučili, smo iz kovidne izšli precej lažje. Zakaj? Ker se investicije niso ustavile, čeprav je bilo več špekulacij v ozadju kot pri prvi krizi, odpuščanj ni bilo v takem obsegu, prilagodili smo delovne procese, prej prislužen kapital nekoliko zadržali in počakali na odprtje trgov. Lahko pa bi s kovidom sledila veliko hujša kriza, pa je večina svetovnega gospodarstva odreagiralo podobno drugače!
''No, ni bila! Ko so se začeli dobički, se je pozabilo na naš skupni doprinos in je gospodarstvo pripisalo vse zasluge skupaj z dobičkom vred izključno sebi.
Ni teorija, ampak naša realna izkušnja, ki je nismo več pripravljeni ponoviti. Vsaj ne s to lopovsko kliko na vladi ne.''
Spet, zgolj in samo personalno videnje z obilico osebnih zamer in osebnega političnega prepričanja. Gospodarstvo vsakoletno plačuje enormne davke državi, prav tako banke, ki danes delujejo povsem drugače kot takrat in državni proračun. Ena vmesna; Vlada Alenke Bratušek je 1. julija 2013 zvišala obe stopnji DDV in ukrep predstavila kot začasen protikrizni ukrep, predviden za dve leti. Vendar DDV pozneje ni bil znižan...
Zanimivost; država je v letih 2008 do 2014 gospodarstvu in bankam pomagala v skupni vrednosti (UMAR) 4,7 milijarde€, od tega 3,6 milijarde v banke, ostalo skozi subvencije podjetjem.
Do danes so banke in podjetja v proračun iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb vrnile (UMAR) 4,4 milijarde €!
Posebna veja pa so slabe terjatve, ki pa so se prenesle na slabo banko, deleži podjetij pa so se nato prodajali za namene pokritje te postavke:
Pod vlado Alenke Bratušek so bila z nadaljevanjem ZUJFa po njeno predlagane prodaje slednjih podjetij:
1. Adria Airways
2. Aero
3. Elan
4. Fotona
5. Helios
6. Aerodrom Ljubljana
7. Adria Airways Tehnika
8. Nova KBM
9. Telekom Slovenije
10. Cinkarna Celje
11. Gospodarsko razstavišče
12. Paloma
13. Terme Olimia Bazeni
14. Unior
15. Žito
16. Mercator (preostali delež)
Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Unior in Gospodarsko razstavišče niso bili prodani v okviru tega privatizacijskega programa.
''Pa še dve izjemno pomembni vprašanji: kako nameravamo preživeti teh vmesnih deset let do svetlega trenutka, ko bodo izpolnjeni pogoji za to gospodarsko blaginjo?
In kje je zagotovilo, da se bo zastavljeni dolgoročni načrt dejansko izvajal tudi po menjavi vlade, ki bo zagotovo spet igrala po nekih drugih notah?''
Ga ni, oz. sem prepričan, da vsakršna leva vlada bi/bo nadaljevala po poti ponovnega obremenjevanja produktivnega dela prebivalstva in financiranje sebi zvestega sektorja. In to je najbolj žalosten del naše družbe, poleg reka, da naj sosedu crkne krava, pa četudi bom jaz za to trpel lakoto! Mislim, da nas čaka še veliko pretresov, dokler sami ne bomo spoznali, da gospodarstvo ni zlo, ampak nuja, ter da biti v javni upravi ni privilegije, temveč delo za celotno družbo!
0
@Reala 123 a samo litanije, ki ti jih Chatgpt napiše, si sposobna skopirati in prilepiti sem? Si sploh prebrala četrtino tega?
0
@Reala 123
Najprej ti moram povedati, da mi teče debata o težavah z avtomatskim menjalnikom bolj tekoče in smiselno s Copilotom, kakor s teboj. Zdaj, ali postavljaš Chatu nepravilna (sugestivna) vprašanja, ali pa ne znaš iz mojega zapisa izluščiti bistvenega sporočila in vprašanja. Tvoje replike so namreč na vzporednem tiru najinega dialoga.
Predlagam, da kar cel moj tekst kopiraš Chatu, bo ta verjetno bolje zadel neposreden odgovor 😉
Po vrsti: nikjer ne trdim, da bi ostrejša obdavčitev reševala proračun. Nasprotno: konja, ki vleče voz, ne dotolčeš, ampak ga neguješ. Mu pa priskočiš na pomoč z uvajanjem novega vlečnega konja, nikakor pa z vzdrževanjem odsluženega in manj sposobnega obstoječega, če vidiš, da nima potenciala.
Od tebe ni odgovora na odprto vprašanje o pokrivanju minusa v proračunu (ker ga vlada nima), zato moj predlog: glede na koalicijsko zavezo o pregonu korupcije, realne danosti naše ekonomije in družbene klime obstaja le ena smiselna rešitev: dokler ne odstranimo motečih, škodljivih in obremenjujočih faktorjev, opustimo misel na davčne posege in spremembe, izvedemo pa intenzivno povezovanje z obetavnimi trgi (pogodbe o sodelovanju) in ustvarimo osnovne pogoje za sodelovanje (kader- torej prekvalifikacije in izobraževanje novih kadrov). To bo nosilec razvoja v naslednjih desetletjih, ne pa davčna olajšava za kader, ki sploh ne obstaja.
Kaj ima to veze s proračunom? Ne greš vrtati vanj dodatne luknje, dokler nimaš zagotovila, da bo vlaganje na račun tistega minusa zagotovo vrnilo vložek.
Trenutno vlada ne izkazuje nobenih garancij, ampak zgolj projekcije na bazi pobožnih želja. Skrajno neresno in neodgovorno.
Mimogrede: Golobova davčna politika je imela za posledico rekordne dobičke v gospodarstvu. Se spomniš pomladnih podatkov??
Dalje: v debati o zaposlitvi upokojenega kadra je bilo vprašanje, kako ta kader obdržati aktiven (s trdnim zdravjem!!!), ne pa njihova pravica do upokojitve kadarkoli se jim zazdi. Si šel z odgovorom čisto mimo.
Potem ZUJF leta 12: sam potrjuješ padec vrednosti Slovenije kot celote in njenih posameznih panog. Da je bil namen ZUJFa sanacija, je sicer res, toda TA NAMEN SE NI URESNIČIL. Zakaj ne? Ker si ga je Janša zamislil na enako trhlih temeljih in brez analiz ali projekcij, kot to počne pravkar!
Kar je dosegel, je bil padec splošnega standarda ljudi, dokaputalizacije pa niso prinesle Sloveniji NIČESAR! Dokazano ničesar. Iz vsesplošne svetovne krize smo izšli revnejši, kot smo vanjo vstopili, vmes pa smo izgubili še dotedanji standard, obljubljena vlaganja je pa požrla korupcija. Kar je bilo namenjeno investiranju, se je porazgubilo v razne žepe, nastal pa ni niti en sam obetaven ali dobičkonosen projekt.
Natanko enaka zgodba se napleta pravkar. Pa me z argumenti prepričaj, da se motim!
Nisem iz javnega sektorja, ampak 30+ let samostojna podjetnica, čisto spolitizirano natolcuješ. Pač pa visoko cenim javni servis, ki mi je podjetništvo omogočil - z izšolanim kadrom, zdravstvenimi uslugami, infrastrukturo in politiko upokojevanja. Se pa zelo živo spominjam tistega “solidarnostnega” prispevka javnega sektorja gospodarstvu, ker sodelujem z obema segmentoma- javnim in zasebnim- in sem na lastne oči na obeh straneh videla rezultate tiste zgrešene politike. Koliko pa gospodarstvo in finančni sektor prispevata v proračun (in koliko ne prispevata, ko se tako odločita) pa vem iz prve roke verjetno bolje od tebe. Kar pospravi si to pridigo.
Gospodarstva nihče pri zdravi pameti ne vidi kot zlo, to si pobral iz propagandnega letaka nekega zblojenca, ki je z možgani obtičal sredi socializma in tranzicije (naj ugibamo, kdo je to?), je pa hudo zlo nekaj drugega:
sebičnost in požrešnost podjetnikov, ki bi od države radi dobili kopico bonitet in odpustkov, ki pričakujejo hvaležnost in suženjsko pokorščino delovne sile, nimajo pa pri tem niti najmanjšega namena dobička uporabiti za vlaganja v skupen razvoj. Natanko take pa trenutna vlada skuša z interventnim zakonom. podpirati. Žal.
Pa še vedno nisi našel odgovora, s čim bomo pokrivali drugo polovico izpada v proračunu, kajne?
Najprej ti moram povedati, da mi teče debata o težavah z avtomatskim menjalnikom bolj tekoče in smiselno s Copilotom, kakor s teboj. Zdaj, ali postavljaš Chatu nepravilna (sugestivna) vprašanja, ali pa ne znaš iz mojega zapisa izluščiti bistvenega sporočila in vprašanja. Tvoje replike so namreč na vzporednem tiru najinega dialoga.
Predlagam, da kar cel moj tekst kopiraš Chatu, bo ta verjetno bolje zadel neposreden odgovor 😉
Po vrsti: nikjer ne trdim, da bi ostrejša obdavčitev reševala proračun. Nasprotno: konja, ki vleče voz, ne dotolčeš, ampak ga neguješ. Mu pa priskočiš na pomoč z uvajanjem novega vlečnega konja, nikakor pa z vzdrževanjem odsluženega in manj sposobnega obstoječega, če vidiš, da nima potenciala.
Od tebe ni odgovora na odprto vprašanje o pokrivanju minusa v proračunu (ker ga vlada nima), zato moj predlog: glede na koalicijsko zavezo o pregonu korupcije, realne danosti naše ekonomije in družbene klime obstaja le ena smiselna rešitev: dokler ne odstranimo motečih, škodljivih in obremenjujočih faktorjev, opustimo misel na davčne posege in spremembe, izvedemo pa intenzivno povezovanje z obetavnimi trgi (pogodbe o sodelovanju) in ustvarimo osnovne pogoje za sodelovanje (kader- torej prekvalifikacije in izobraževanje novih kadrov). To bo nosilec razvoja v naslednjih desetletjih, ne pa davčna olajšava za kader, ki sploh ne obstaja.
Kaj ima to veze s proračunom? Ne greš vrtati vanj dodatne luknje, dokler nimaš zagotovila, da bo vlaganje na račun tistega minusa zagotovo vrnilo vložek.
Trenutno vlada ne izkazuje nobenih garancij, ampak zgolj projekcije na bazi pobožnih želja. Skrajno neresno in neodgovorno.
Mimogrede: Golobova davčna politika je imela za posledico rekordne dobičke v gospodarstvu. Se spomniš pomladnih podatkov??
Dalje: v debati o zaposlitvi upokojenega kadra je bilo vprašanje, kako ta kader obdržati aktiven (s trdnim zdravjem!!!), ne pa njihova pravica do upokojitve kadarkoli se jim zazdi. Si šel z odgovorom čisto mimo.
Potem ZUJF leta 12: sam potrjuješ padec vrednosti Slovenije kot celote in njenih posameznih panog. Da je bil namen ZUJFa sanacija, je sicer res, toda TA NAMEN SE NI URESNIČIL. Zakaj ne? Ker si ga je Janša zamislil na enako trhlih temeljih in brez analiz ali projekcij, kot to počne pravkar!
Kar je dosegel, je bil padec splošnega standarda ljudi, dokaputalizacije pa niso prinesle Sloveniji NIČESAR! Dokazano ničesar. Iz vsesplošne svetovne krize smo izšli revnejši, kot smo vanjo vstopili, vmes pa smo izgubili še dotedanji standard, obljubljena vlaganja je pa požrla korupcija. Kar je bilo namenjeno investiranju, se je porazgubilo v razne žepe, nastal pa ni niti en sam obetaven ali dobičkonosen projekt.
Natanko enaka zgodba se napleta pravkar. Pa me z argumenti prepričaj, da se motim!
Nisem iz javnega sektorja, ampak 30+ let samostojna podjetnica, čisto spolitizirano natolcuješ. Pač pa visoko cenim javni servis, ki mi je podjetništvo omogočil - z izšolanim kadrom, zdravstvenimi uslugami, infrastrukturo in politiko upokojevanja. Se pa zelo živo spominjam tistega “solidarnostnega” prispevka javnega sektorja gospodarstvu, ker sodelujem z obema segmentoma- javnim in zasebnim- in sem na lastne oči na obeh straneh videla rezultate tiste zgrešene politike. Koliko pa gospodarstvo in finančni sektor prispevata v proračun (in koliko ne prispevata, ko se tako odločita) pa vem iz prve roke verjetno bolje od tebe. Kar pospravi si to pridigo.
Gospodarstva nihče pri zdravi pameti ne vidi kot zlo, to si pobral iz propagandnega letaka nekega zblojenca, ki je z možgani obtičal sredi socializma in tranzicije (naj ugibamo, kdo je to?), je pa hudo zlo nekaj drugega:
sebičnost in požrešnost podjetnikov, ki bi od države radi dobili kopico bonitet in odpustkov, ki pričakujejo hvaležnost in suženjsko pokorščino delovne sile, nimajo pa pri tem niti najmanjšega namena dobička uporabiti za vlaganja v skupen razvoj. Natanko take pa trenutna vlada skuša z interventnim zakonom. podpirati. Žal.
Pa še vedno nisi našel odgovora, s čim bomo pokrivali drugo polovico izpada v proračunu, kajne?
3
Kdo ma cajt brati ta čreva zgoraj?
Na kratko,...interventni zakon za razvoj je potrebno podpreti.
Na kratko,...interventni zakon za razvoj je potrebno podpreti.
-2
@Kdo
Evo desni možgan! Tudi kreditno pogodbo podpišeš brez branja? Je precej daljša od tega Čvekinega pojasnila in bi ga moral prebrati vsak.
Pastirjeve ovce pač pojma nimate, kaj izbirate. Saj take tepce pa vaš pastir nujno rabi. Ostali pismeni pa prekleto dobro preberemo, ker se tiče slehernega med nami.
No, boste pač v denarnici opazili, če se vam ne nasmehne sreča, da vas bomo ozaveščeni rešili pred propadom.
Evo desni možgan! Tudi kreditno pogodbo podpišeš brez branja? Je precej daljša od tega Čvekinega pojasnila in bi ga moral prebrati vsak.
Pastirjeve ovce pač pojma nimate, kaj izbirate. Saj take tepce pa vaš pastir nujno rabi. Ostali pismeni pa prekleto dobro preberemo, ker se tiče slehernega med nami.
No, boste pač v denarnici opazili, če se vam ne nasmehne sreča, da vas bomo ozaveščeni rešili pred propadom.
2
@Kdo
Ha ha ha, koga le farbaš?
No, ti mogoče res nisi sposobno prebrati toliko naenkrat, oač pa vaš štabni oficir še kako petkrat prebere vsako črko in dirka s tem k vrhovnemu komandantu, da dobi navodilo, kako naj diskreditira pisca.
A veš, kaj je res očitno vidno? Vi troli niti s celim štabom in AI vred niste do gležnja zdravi presoji. In taki telebani bi radi odločali in vodili državo? Da te srat pritisne, no.
Čveka, bravo!
Ha ha ha, koga le farbaš?
No, ti mogoče res nisi sposobno prebrati toliko naenkrat, oač pa vaš štabni oficir še kako petkrat prebere vsako črko in dirka s tem k vrhovnemu komandantu, da dobi navodilo, kako naj diskreditira pisca.
A veš, kaj je res očitno vidno? Vi troli niti s celim štabom in AI vred niste do gležnja zdravi presoji. In taki telebani bi radi odločali in vodili državo? Da te srat pritisne, no.
Čveka, bravo!
1
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
12.11.2026 ob 12:49