POD KRNOM

lelj
03.10.2023 ob 14:50
Odpri sliko ➜
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
lelj
03.10.2023 ob 14:51
lelj
03.10.2023 ob 14:52
lelj
03.10.2023 ob 14:59
lelj
03.10.2023 ob 15:10
lelj
03.10.2023 ob 15:11
Stonehenge, danes eden najmonumentalnejših prazgodovinskih spomenikov, je moral biti s svojimi 50-tonskimi kladami zagotovo nekaj posebnega tudi pred kakšnimi 4500 leti, ko so ga postavili neznani gradbeni mojstri. Čeprav se takšna stvaritev na prvi pogled ne more meriti s pozabljeno kamnito ogrado nekje med 1200 in 1300 metri nadmorske višine v Alpah, imata obe kar nekaj skupnih točk. Ko je Munih premeril Stonehenge, je ugotovil, da je njegov premer natanko tolikšen, kot premer kroga pod Krnom (31,4 metra). Število stebrov, ki ta monument sestavljajo, je enako številu večjih kamnov (30) − nekateri imajo več sto kilogramov − v krogu pod Krnom.

Eden od vhodov v angleški monument je tako kot pri strukturi pod Krnom izbran tako, da ga osvetlijo prvi sončni žarki ob poletnem solsticiju. Vhod v krog, ki se po teh informacijah pokaže obiskovalcu v bolj impresivni luči, zamejujeta dve vsaj poldrugo tono težki skali. Samo skozi ta vhod in nikjer drugod posije prvi sončni žarek ob zimskem solsticiju (22. 12.) in pade naravnost v središče kroga. Enako se zgodi s prvim luninim žarkom ob polni luni, najbližji poletnemu solsticiju. V krog sicer lahko vstopimo kjerkoli, prestopimo nizko ogrado iz kamenja in že smo v drugem svetu. Pa smo res? Geomant, ki je tistega dne naš vodnik, je neomajno prepričan, da smo znotraj kroga, v središču katerega so enakomerno razporejene štiri skale, v območju »svetega«. Središčne skale, vsaka za eno stran neba, predstavljajo morda Svetovida, stadoravnega boga s štirimi obrazi, morda pa je bil v davnini poleg še kakšen kamen in je bila zgodba drugačna, pravi Muhih, vsekakor pa je bil krog, tako kot tisti v Stonehengeu, namenjen nekakšnim obredom.
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
© 2014-2024 Cvek123