☕ partnerji vaših otrok

Nič posebnega. Družimo se bolj malo. Vsem tako paše.

Ali vas partnerji vaših otrok spominjajo na kakega izmed vaju - t.j. staršev?

Moj partner me ne spominja na nobenega od staršev. Saj je bilo to vprašanje?

@ne spominja Verjamem. To je zelo dober odgovor. Sicer pa ni bilo to vprašanje. Lahko pa ga razširim v "Kaj bi bilo, če bi te partner(-ica) spominjal(-a) na katerega izmed staršev?"

Stanujemo, živimo daleč stran. Povprečno se obiščemo 2-3x na leto. Lepo preživimo čas skupaj.

Moje ta mlade so super punce, se lepo razumemo, ena je sicer malo bolj zaprta vase, spoštujem to. Tudi mladi med sabo se dobro poštekajo, se večkrat obiskujejo kot midva. Ne spominjajo me pa na nobenega od naju.

@Mačka Zamisli, da bi ti bila katera podobna. Redkokatera ima takšen dober smisel za humor.

Razlika kot dan in noč. Ni po ateku niti po mamici. Ne vem, mogoče pa je po sosedu? 😆 Za otroka govorim, ne za partnerja. 😉

@Gizdalin kaj pa podobnost tvojega otroka s starši otrokove(-ga) partner-ke/ja? To je namreč razširjena različica, če potrebuješ biti osredotočen zgolj na svojega otroka.

Premalo vem... enkrat videl, na hitro. Po slišanem in videnem je prav prijeten človek, z dobro prihodnostjo pred sabo.

Kakšni so partnerji? Ne vem. Ne poznam. Vem, da ima hči že nekaj časa novega, a se še nismo srečali.

@rok-1

Tudi nisem še srečala. Jaz tudi slišala nisem prav veliko.

@iDESI 🏍
S partnerko sva si značajsko dokaj podobna. Pravijo, da drugačnost in razlike privlačijo. Že, ampak kako boš funkcioniral z nekom v zvezi, leta in leta, ki ti je (značajsko) precej različen? Recimo en bi šel ven na zabavo, drugi pa bi raje doma čital knjigo. To v začetku še morda ni moteče, potem pa zelo, še posebej, če se partnerja tudi nazorsko razlikujeta.

@Gizdalin

A ni bilo tukaj vprašanje, kako , kakšni so partnerji vaših otrok?

@a ni tukaj Morda pa nekateri gledajo skozi prizmo, da pravila veljajo za druge, medtem ko njih ne sme nič omejevati?

@a ni tukaj

O tem naj bi bila tema. Mi konkretno pri nas ne poznamo hčerinega partnerja. Ne vem, nekako se ni nihče preveč zanimal zanj. Hči ni nič vprašala/pokazala interesa, če ga lahko pride predstavit. Midva pa tudi nisva vabila. Izgleda, glede na vse skupaj, da nihče nima prav velike želje, da bi se spoznali. Mogoče je to tudi za nekaj dobro.

@ne spominja

Ne, čisto različni smo si. Mi in naši starši, ali pa naši partnerji. Nikjer ne vidim nobene najmanjše podobnosti. Kot da bi bili iz vseh vetroe. Mogoče se zato dobro razumemo.

Vsa sinova dekleta so mi bila všeč in sem se z njimi dobro razumela. Bile so nezafnane, razgledane, uspešne, kultivirane, z zdravimi pogledi na življenje. Njegova žena pa mi je sploh pri srcu. Zelo jo spoštujem. Odlično se razumemo, se kar pogosto slišimo in vidimo, a brez obveznosti. S snaho imava precej skupnih tem (isti šport, podobni hobiji, tudi pogledi na svet). Sem pa zaupala svoji vzgoji in se nisem bala, da bi kdaj domov pripeljal kakšno fičfiričko z umetnimi kremplji in žnabli.