☕ Osemletka ali devetletka?

@Lejla na Hrvaškem in v Italiji je še kar 8letka..mi pa pridno prevzamemo vsako noviteto.

Sej je isti q. Prej si malo šolo opravil v vrtcu, zdaj jo v šoli, le pod nazivom 1. Razred.
Samo zamik nazivov je.
Poštevanka je v 3., namest 2., izpit za kalu v 5. namest 4.
....

Devetletka je bila bedarija že takrat. Sploh je ni bi smeli uvajat.

Se strinjam, da je devetletka brezveze. Na srečo sem bila še v osemletki. Da bi pa kar spreminjali skos, se mi pa tut ne zdi prav.
Zakaj ne gremo naprej, ampak je treba čisto pri vsem spet kontra kot prej? In čez 4 leta spet kontra?

Katastrofa, nekaj je treba spremeniti , smo v prostem padu !

Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk.

Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk.

Ni problem v letih, šole ali učencev,
problem je, da so slovenski otroci v manjšini.
Težko je takim v razredu, kjer so v glavnem odločbarji in južnjaki.

@Lejla ...Takoj sem ZA.KAJTI : V vrtcu znajo vzgojiteljice z otroki po vrtčevsko.Z igro, pa tudi zvezki so bili v mali šoli. Otrok je bil star že sedem let, ko je prestopil prag šole in se znašel v veliki šoli .Telesno, intelektualno in čustveno bolj pripravljen.KER: Učiteljice so naučene, da delujejo po šolsko.Pa se začne kolesje pri šestih letih, ki se doolgo ne konča! Naj imajo otroci še eno leto otroštva!

Pozdravljam vrnitev osemletke in namesto 1. razred obvezen vrtec.
Otroci naj najprej trenirajo finomotoriko in grafomotoriko, preden jim porinejo v roke delovne zvezke z nalogami in pisanje črk.

@Yara ...Tako je.Pametno razmišljanje!

Tudi jaz sem za osemletko. Sploh ne vem zakaj so šli na devetletko. Ampak večji problem je učni načrt. Ta je totalno zgrešen. Otroci se morajo naučit nekaj na splošno, preveč se gre v podrobnosti in posledično ni utrjevanja znanja. Učbenik za likovni in telovadbo?? A se jim je spantal??

@Tudi ...Zato, da nekdo spet zasluži s tistimi učbeniki.Pa Rokus mastno služi z delovnimi zvezki.Učni načrt pa....Sem poznala eno, ki je prišla k nam v službo iz Ministrstva.O my god! Ni da bi človek govoril...

Ma če to pomeni več otroške igrivosti, sem za. Šola zna hitro ubiti otroškega duha. Naj se igrajo ko so otroci.

A ni tko, da je v 1. razredu vse skozi igro? In da ni ocen?
Tale minister bi nekaj spreminjal, v resnici pa ga boli k ... ker je z eno nogo v penzjonu ...

Veliko ljudi krivi starše in odvetnike. Pa niso samo starši krivi.
Učni načrt je poden od podna. Otroci imajo preveč delovnih zvezkov, namesto da bi nekaj napisali oziroma opisali z lastnimi besedami, obkrožujejo in povezujejo, dopolnjujejo prazne prostore v stavkih. To tudi vpliva na bralno pismenost, brez skrbi.
Dalje: v mojem otroštvu so imeli učitelji avtoriteto. Se spomnim, kako je bilo, če si kaj ušpičil in si moral nesti domov beležko, da so starši podpisali. Doma si dobil eno čez rit, danes pa se grejo starši prepirat v šolo z učitelji.
Za vikende smo velikokrat dobili domačo nalogo, da smo morali iti na kakšen bližnji hrib in v šolo smo morali prinesti štempelj kot dokazilo, da smo bili res na hribu. Nikomur ni kraj pameti padlo, da bi se izgovarjal češ da ni tip za šport. Na ure telovadbe smo hodili vsi, skakali čez koze, delali stoje, tekli, igrali razne odbojke, košarko, skratka vsi smo telovadili.
Zbiralne akcije papirja - razredi smo tekmovali, kdo bo prinesel največ papirja in denar je učiteljica shranila za končni izlet.
Redno smo imeli čistilne akcije v okolici šole, pobirali smo smeti, grabili kakšno listje.... danes česa takega ne vidim.

Mislim je zdaj celoten sistem v riti.

Se strinjam sicer z @Yara, ne rešuje pa to problema. Matematika te "velike reforme" je čisti birokratski trik, s katerim se na papirju rešuje kadrovski primanjkljaj, ne da bi se dejansko rešil sistemski problem. Tega je v Sloveniji ogromno - ker je reševanje problema naporno, bomo spremenili metrike.

Jok brate. Odpade. S tem ko se na ta način "reši" problem pomanjkanja kadra in tako pridobi nekaj političnih točk, se odprte rane, ki jih razkriva PISA 2025, le še poglobijo:

1. imamo isti manjko kakovosti: Isti nemotivirani ali preobremenjeni učitelji bodo morali enako (ali celo bolj zgoščeno) snov predelati v krajšem času.
2. Enake motnje: Telefoni, pomanjkanje zbranosti in uporaba umetne inteligence za hvatanje krivin bodo ostali, le da bo otrok skozi ta filter šel leto dni hitreje.
3. Prezgodnji izstop na trg dela brez znanja: Dobili bomo 14-letnike, ki bodo zaključili osnovno šolo s slabšim znanjem matematike in branja, kot so ga imele generacije pred njimi, hkrati pa bodo morali že leto dni prej sprejemati ključne odločitve o svoji prihodnjosti.

Rešitev je podobno večplastna. Ponovna uvedba celodnevnih šol, kot smo jo poznali mi. Popoldansko učenje, ki je prepuščeno staršem, nujno poglablja neenakosti.

NPZ je treba prestrukturirati tako, da bo služil kot indikator za natančno lociranje, katera šola ali regija zaostaja, da se v realnem času lahko tam ukrepa.

Obvezna je takojšnja obvezna jezikovna testiranja pred vstopom v šolo in intenzivne tečaje slovenščine za otroke z migracijskim ozadjem ali slabšim socialnim izhodiščem. Brez bralne pismenosti ni matematične pismenosti.

Učenje ni "edutainment", kot se to rado danes propagira, ampak delo, kognitivni napor. Če hočemo preživeti digitalni potres, moramo ne samo ohranilti, temveč tudi okrepiti tisto, čemur na radi pravimo "zastarel pristop": intenzivno, dolgotrajno branje kompleksnih, dolgih tekstov.

Otroke smo spremenili v poskusne zajčke za tehnologije, ki jih večina odraslih sploh ne razume. Umetna inteligenca je stvarnost, zato potrebuje služiti kot "orodje za razmišljanje", ne kot bergla. Tu je treba uvesti strogo regulacijo na eni strani, hkrati pa omogočiti otrokom dostop da platform, ki omogočajo sokratski dialog in tako razvijati sposobnost abstrakcije in analitičnega razmišljanja.

Vse to seveda zahteva tudi precej spremenjen način poučevanja. Slovenija se (podobno kot tudi marsikatera druga) država sooča s pomanjkanjem kvalitetnega učiteljskega kadra. Če ne bo šlo drugače, bo treba uvoziti drill kadre iz Singapurja, Tajvana, ipd. Ne kot učitelje, temveč kot drill inštruktorje in supervizorje.

Tu je osnova. Brez teh spremembse lahko naprej prepucavate o belih in črnih in socialne probleme rešujete z ustvarjanjem delovnih mest, ki ne prispevajo ničesar nazaj v družbo, da se ohrani socialni mir, kakovostni kadri pa bodo ali macchiavelistično izkoristili luknje v sistemu, ali še naprej odhajali v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, itd. ali pa se udobno zlili v povprečje, apatični do idiokracije, v kateri so prisiljeni delovati.

je čist vseen al se reče prvi razred al mala šola, ampak v tem letu bi se moral otroc učit brat in v naslednjih dveh to branje utrdit do te mere, da bi dejansko razumel, kar so prebral, česar so danes sposobni le redki, pa ne samo otroc ampak večino tudi odrsli!

Sem za osemletko, saj mi devetletka nikoli ni bila všeč, ampak ne na horuk že kar s šolskim letom 2028/29. To bo spet nek nepremišljen eksperiment, nastradali bodo seveda otroci. Kolikor poznam to vlado, bo nekdo napisal ta zakon brez posvetovanja s stroko.

Pameten minister, vlada dela odlično, bravo.

A bo to spet interventni zakon kot so vsi zakoni desnih diktatorjev?

Šola kot sama je zavozila na več področjih:

- nenehne reforme, ki so prinesle več balasta, nepreglednosti in birokracije, marsikaj deluje, kot da se je uvedlo ad hoc, brez resne analize.

- sistem ocenjevanja je milo rečeno butast. Včasih je bilo v prvem razredu prvo polletje brez ocen, nato so se začele normalne ocene. Danes se ocene začnejo uporabljati bistveno kasneje, torej se tista "mala šola" raztegne precej bolj, kot zgolj eno leto.
Udarec v temo je tudi uvedba številčnih ocen za likovno, glasbeno in športno vzgojo, pri čemer je program marsikje zastavljen, kot da imajo opravka z akademskimi slikarji, glasbeniki ali vrhunskimi športniki, zato te ocene mnogim zbijejo povprečje. Pač ni recimo veliko naravoslovcev, ki bi bili hkrati navdahnjeni še za glasbo in umetnost.

- preveliko vpletanje staršev v šole. V glavnem so v teh svetih staršev sedeli lokalni "veljaki" in druga podobna jara gospoda, ki seveda niso izgubljali priložnosti, da se mečejo ven in poskušajo preglasiti vse druge, oziroma izpasti največji pametnjakoviči.

- učitelji so v glavnem končali pedagoško fakulteto, ki je znana po tem, da se nanjo vpiše mnogo takih, ki jim je na drugih fakultetah spodletelo. Na kakšnih elitnih šolah, iz katerih izhajajo uspešni, so tudi predavatelji precej elitni.

- šole so postale vključujoče do vseh - tudi do takih, ki bi jim morale pomagati šole s prilagojenim programom. Razred je veriga in veriga je močna, kolikor je močan najšibkejši člen; vse se potem bolj prilagaja tistim z nekimi težavami (razni svetovalci in strokovnjaki so jih itak izumili že malo morje!), na račun zmanjšane kakovosti izobraževanja za vse ostale. Ko potem na koncu nekdo z odločbo dobi dobro oceno tako, kot nekdo, ki mu zadeve gredo, se slednji tudi malo vpraša, kdo tu koga j...

- višje šolstvo je pa itak zgodba zase in je postalo neke vrste podaljšano bivanje za mlade od 18 do 25 let - toliko, da jih mine mladostna zaletavost ali celo kakšne revolucionarne ideje, ki bi lahko zakuhale kakšno neprijetno presenečenje za elito. Kakovost pa zopet večinoma prilagojena dejstvu, da gre za brezplačno šolanje, potem pa celo začudenje, ko kakšna univerza komaj prileze med prvih 500, diplomanti pa večinoma potem delajo službe, za katere bi bila srednja šola vrh glave.

Vse je v financah in statistikah. Število manjkajočih učiteljev bi radi skrili, z enim razredom manj bi to pomenilo v statistiki 12% učiteljev, s tem podatkom bi pa se hoteli prikazovati, kako so uspešno zmanjšali kadrovski deficit. Čista kamuflaža.

Ni treba spreminjati števila let, temveč uvesti nazaj stara pravila iz časa osemletke.

Učni načrti niso toliko zgrešeni, kot je zgrešena politika pravice starša, da odkloni ukrepe šole - vpiše v redno šolo otroka, ki je usmerjen v prilagojeni program ali izrek vzgojnega ukrepa ali ne zna slovensko, pa kljub temu hoče, da otrok obiskuje redni pouk. Ali obvezno soglasje staršev k kazenskemu prešolanju.

Dalje naj se ukine obvezno soglasje starša k ponavljanju razreda od prvega do šestega razreda.

Ukinejo se naj opravičila staršev za izostanke z izgovorom o bolezni, pa razna opravičila od športa ali opravljanja dela reditelja.

Potem naj se nazaj uvede nenapovedano ocenjevanje in znova dovoli kazensko spraševanje, če otrok ne dela nalog. Ravno zato namreč nič ne znajo, ker ne delajo samostojno ničesar. Znajo toliko, kolikor odnesejo od pouka, doma pa ne mignejo s prstom.

Osemletka, absolutno.

@Wolfgang van der Stille ...Kako to misliš: prezgodnji izstop: Če bo spet uvedena osemletka, bo sedanji prvi razred - kot prej- mala šola v vrtcu.In otrok gre v šolo s sedmim letom.Čez osem let konča in star bo 15 let.

OMG: Hvala za popravek. V žaru besnega tipkanja premalo pozorno prebral. My bad.

Mene pri tej "veliki reformi" še najmanj zanima, ali bomo šoli rekli osemletka ali devetletka. Če bo sedanji prvi razred postal obvezni vrtec, potem smo za začetek predvsem prestavili črto v nekem brezveznem organigramu. Lepo. Kljuk'ca.

Pravo vprašanje je precej manj seksi: kaj bo otrok z neko reformo pri devetih, dvanajstih in petnajstih znal bolje kot danes?

Spoiler alert: PISA 2025 ne kaže problema s številom razredov. Kaže problem z znanjem. A kdo vidi razliko med tem dvojim?

Pa še to: absolutno sem za osemletko.Mala šola naj poteka v vrtcu, po vrtčevsko - z vzgojiteljicami.Ne pa že pri šestih letih po šolsko z učiteljicami in v šoli.Sama sem prepričana, da imamo dovolj kvaliteten učiteljski kader.Samo podcenjen in nespoštovan do konca .In norčevanje tistih, ki se na ta poklic spoznajo kot zajec na boben - da o tistem, kdaj učitelji hodijo domov iz službe in koliko imajo" počitnic... Pojdite enkrat pred kateder, predavajte otrokom in vzdržujte disciplino.A ja, pa še to- prijavite se na razpis za učitelja.Veseli vas bodo! Če si upate...

Naenkrat bo učiteljev zadosti, saj bo manj letnikov. Super. Vsebine učnih načrtov se pa morajo oblikovati tako, da otroci pušejo ba roke, ne pa da povezujejo in dopolnjunejo.

Devetletka je samo razvlecena osnovna sola. Ko jo koncajo, so stari 15 let, nekateri blizu 16 let. V nekaterih drzavah koncajo srednjo solo pri 17 letih.
Za mojo generacijo je veljalo, da gres v 1. rared, ce si do 1. marca dopolnil 6 let. Male sole ni bilo, slo se je direkt iz nic v prvi razred. Tole, da moras biti star 7 let, nekateri skoraj 8, se je razpalo konec 70ih let in zlasti v 80ih, ko so mame zahtevale, da so njihovi otroci se eno leto v vrtcu, ces, da se niso zreli za solo. Zgleda, da so otroci vsakih 20 do 30 let za eno leto manj zreli za v solo. Osebno mislim, da otroci niso bolj neumni kot nekoc, a se jih obravnava kot take. Dobesedno se jih poneumlja. In seveda so tudi bolj nevzgojeni. Ce so pricakovanja nizka, so tudi rezultati slabi.

V prvem razredu smo prvi mesec vadili fino motoriko, tudi domace naloge smo delali v ta namen in vsako domaco nalogo smo morali zakljuciti z eno vrsto okraskov v dveh barvah, ki smo si jih morali sami izmisliti. Torej smo morali biti natancni in ustvarjalni. Z oktobrom se je zacelo ucenje pisanja in stevilk. Za branje smo imeli rdeco vadnico. Preprosta knjiga, ampak nas je naucila brati. Do konca prvega razreda smo obvladali tiskane in pisane crke in racunanje do 10. Poudarek je bil na pisanju, branju, racunstvo in spoznavanju druzbe in narave. Vsak dan smo imeli domaco nalogo. V soli smo redno pisali nareke. Proti koncu prvega razreda smo ob petkih vsak zase v klopi v eni solski uri prebrali eno ali dve knjizici iz serije Cebelica in trsica je z nekaj vprasanji preverila, ce smo knjizico res prebrali.

Vsi predmeti so se ze v prvem razredu ocenjevali z 1 do 5. Uspesno in manj uspesno so uvedli precej kasneje. Sprasevanje in tihe vaje so bile vedno nenapovedani, samo solske so bile napovedane nekaj dni prej.

Odlocb ni bilo. Ucenci s tezavami so imeli na voljo dopolnilni pouk in nadarjeni ucenci, vsaj na nasi soli, v visjih razredih dodatno fiziko in matematiko, kdor je zelel obiskovati. Ce otrok ni bil uspesen, je ponavljal razred. O tem so odlocali ucitelji, ne starsi.

V prvem razredu nas je bilo 34. Od tega nas je 31 do konca solskega leta obvladalo pisanje, branje in racunanje. Ostalim trem ni slo. Dva sta ponavljala razred, en pa je bil preusmerjen na posebno solo.

V drugem razredu, torej pri 7ih in 8ih letih, smo pisali proste spise, ki so morali biti dolgi vsaj eno stran in pol v zvezku. To je bil standard. Pogosto smo jih dobili tudi za domaco nalogo. In se vedno smo redno pisali nareke. Pri racunstvu smo sli do 100 in naucili smo se postevanko. Danes se jih opismenjuje 3 leta, berejo slabo, imajo pomankljiv besedni zaklad, pisati ne znajo. Osnovne matematicne operacije nekaterim se v 4. razredu delajo tezave. Kako se od takega otroka lahko pricakuje, da bo uspesen v visjih razredih? Matematika se nadgrajuje, pisanje in branje pa sta osnovi brez katerih ni znanja.

V nizjih razredih bi morali biti telovadba, likovni in glasba za popestritev urnika in v veselje otrok. Tuji jezik v prvem razredu nima smisla, saj otroci ne obvladajo niti slovenscine. Poleg tega se v dveh solskih urah na teden ne naucijo skoraj nic. Jezik je treba vaditi vsak dan, cetudi samo pol ure, ne pa 2 uri na teden.

Bili smo prva generacija, ki je uporabljala delovni zvezek, in sicer za zemljepis. Izpolnili smo 2 ali 3 strani, ostalo je ostalo prazno. Ze takrat je bilo jasno, da delovni zvezki ne bodo pripomogli k boljsemu znanju, saj ne spodbujajo pisanja in aktivnega ucenja. Vstavljanje besed in kaksna skica pac ne vodi k boljsemu branju in pisanju. Enako testi, kjer samo obkrozijo crko ob pravilnem odgovoru, je pa seveda tak test bolj komot za ucitelje.

In se o vedenju. Mi smo imeli ocenjeno tudi vedenje od 1 do 5. Od 5. razreda naprej smo imeli tekmovanje med razredi v vedenju. Najboljsi razred je sel na dvodnevni izlet na morje. Posamezniki so za neprimerno vedenje dobili ukore, kar je avtomaticno znizalo njihov solski uspeh. Ukori so sli v treh stopnjah in pri 3. stopnji je sledila menjava sole. Ampak v praksi se to ni zgodilo, ker so po prvem ali najkasneje ukoru presneto pazili, kako se obnasajo. Seveda je zelo pomagalo, da starsi/ mame niso hodili v solo zahtevat, da se njihovim otrokom gleda skozi prste. Izgovorov za neprimerno obnasanje ali celo nasilje ni bilo. Seveda se je zgodilo tudi kaj takega, ampak slabo vedenje se ni opravicevalo z diagnozami. To manjka danasnjim otrokom.

@Wolfgang van der Stille ...Meni se zdi ta reforma zelo pomembna prav za začetek všolanja.Zakaj bi šel šestletni otrok že v šolo, kjer se začne z učiteljicami po šolsko? Zakaj? Zakaj mu ne bi dali še eno leto otroštva v vrtcu z vzgojiteljicami po vrtčevsko? V enem letu otrok napreduje telesno, socialno, intelektualno.Je drugače pripravljen na šolski prostor, zahteve in sedenje v šoli.Na domače naloge in učenje.Kaj bo znal otrok z reforno bolje kot danes? V čem je problem? Saj smo tudi mi obiskovali osemletko.Nam kaj manjka? Ničesar! Pa v program naj dajo nazaj moralno vzgojo in delovno tehnično vzgojo, ki so ju vrgli ven leta 1999 z uvedbo kurikuluma! Več prakse in manj teorije! Kako že gre tisti kitajski pregovor: Kar slišim- pozabim Kar vidim- si zapomnim, kar naredim- to znam!

@OMG učiteljski poklic je razvrednoten. Pustimo ob strani tiste, ki vidijo dva meseca počitnic, ipd., ne razumejo pa priprav na delo, popravljanja kontrolk, ipd. To ni vredno debate.

Slovensko šolstvo ima gromozanski sistemski problem. Mi smo iz vertikalne prehodnosti naredili skoraj moralno zahtevo.

Če je poklicna šola dobra samo toliko, kolikor omogoča naslednji korak na fakulteto, potem smo že implicitno povedali, da sama po sebi ni dovolj dobra.

Če je višja strokovna šola samo čakalnica za diplomo, smo razvrednotili tehnični kader.

Če mora vsaka medicinska sestra dobiti akademizirano karierno pot zato, da njen poklic dobi status, smo naredili ravno nasprotno od tega, kar bi morali. Priznanje smo vezali na akademski naziv namesto na strokovno odličnost.

To je sistemska napaka.

V dobro zasnovanem sistemu medicinska sestra ni "nedokončan zdravnik". Mojster v fabriki ni "inženir, ki mu ni uspelo". CNC-programer ni "informatik brez faksa".

To so različne funkcije.

In plača, ugled ter avtonomija bi morali slediti redkosti znanja, odgovornosti in kakovosti izvajanja, ne preprosto številu let v formalnem izobraževanju in v službi.

Prepucavamo se: 8 ali 9?

Arhitekturna vprašanja pa so: Kdaj končamo skupni temelj? Kdaj začnemo diferencirati poti? Katere kompetence pomenijo uspešno dokončanje posamezne poti? Koliko prakse mora imeti tehnična smer? Kdo lahko nadaljuje in pod katerimi standardi?

In predvsem: Kaj je pri enaindvajsetih letih polno usposobljen odrasel?

Če na ta vprašanja nimamo odgovorov, je preimenovanje prvega razreda v obvezni vrtec res samo:


UPDATE EducationSystem SET PrimarySchoolYears = 8;
GO
=================================
Affected rows: 1.


Business logic: unchanged.

@Wolfgang van der Stille .....Ne.To ne bi smelo biti preimenovanje.Ampak: malo šolo nazaj v vrtce! Kot sem že napisala: Vzgojiteljice v vrtcih so naučene, da delajo z otroki po vrtčevsko.Čeprav so bili v mali šoli zvezki in kdaj tudi kakšna naloga, je veliko več fleksibilnosti.Spontanosti. Tega v šoli ni.So učni načrti in učiteljice, ki so naučene po šolsko in po učnem redu.Storilnostno. Vidite to ogromno razliko?

@igra
To da je v 1.razredu vse samo igra je ena velika laž, ki so jo napletli da so uvedli devetletko.
Jaz se strinjam z večino in dam glas 8 letki. V enem letu otroci vsaj malo dozorijo. Hkrati bodo pa lahko izpilili grafomotoriko. Tako kot pravi Yara. Kar so obljubljali za 1 razred, ampak je tega dejansko zelo malo.
Pa tudi dam glas za ukinitev delovnih zvezkov, naj več pišejo.
Pa prenova učnih načrtov bi bila tudi super, da se izloči ves balast.
Samo kar sem jaz poslušala novega ministra, je zelo malo verjetno da bodo šli v to smer. On je za šolstvo izpred 50 let, časi od takrat pa so se močno spremenili.

Saj vemo da ima g. Roncevic otroka in takrat ko bo stara 6 let bi morala v prvi razred in glej ga zlomka od takrat bo 8 letka...a se motim...katastrofa...mogoce pa ne zna slovensko.....

Kaj ima veze, ali 8-letka ali 9-letka, prvi razred je isto kot prej mala šola. Zdaj bi kar spet šli na star sistem, da sami seb delajo delo, pa založnikom, ...

@OMG razumem. Hkrati se tudi do neke mere strinjam. Ni pa to odločilno. Storilnostna naravnanost sama po sebi ni nujno napaka. Pri šestih ali pri sedmih prepuščam Piaget-jevcem.

Ni pa to jedro sistemske težave slivenskega šolstva. To je povsem druga raven razprave. Jedro je odsotnost vizije, odsotnost politik, ki bi narekovale potrebe po določenih kadrih.

Slovenija je tu zanimiv fenomen - v svetovnem merilu. Pogovarjamo se o šolstvu, na drugi strani pa se kadrovski problem rešuje z izumljanjem delivnih mest, ki ničesar ne vračajo v družbo. In že nekaj let je število takih delovnih mest prebilo polovico.

Torej je boleče vprašanje: zakaj šolo sploh še potrebujemo? Za izvoz kadrov, da bodo mikro finančni tokovi krpali pokojninsko, zdravstveno in dohodkovno luknjo?

Pri šestih ali sedmih in osem ali devet je v dani situaciji tiščanje glave v pesek. Najprej je treba učitelje razbremeniti nepotrebne birokracije. Tu imamo po nekaterih podatkih do 40% prostih kapacitet. In na drugi strani uvesti supervizijo na področjih, kjer so učitelji šibki. To ni ne sramotno, ne razvrednotevalno. Pričakovati od povprečnega učitelja, da bo ob takem tempu kos z informacijskim napredkom povezanimi psihosocialnimi izzivi bi bilo licemerje.

Od tu dalje pa se začne vizija. Ne šolska, ampak državniška, kulturno-socialna. Ponavljam: mi smo prišli do absurda. Kar je bilo kolikor toliko sposobnega tehničnega kadra, smo zunaj. Tranzicijdka politika je narekovala posebne ukrepe. Pri nas je ušlo z vajeti in imamo hiperinflacijo psevdo-diplomantov brez kakršnihkoli uporabnih znanj. Da bi lahko sploh upravičili vse to, so se zniževali kriteriji - na vseh ravneh - do otrok s posebnimi potrebami in drugih - kot jih vi imenujete - odločbarjev v normalnih razredih.

In imamo rezultat. Uravnilovka, ki na ravni ocen ustvarja videz nadpovprečnosti na eni strani, kritično veliko neznanja pa na drugi.

Zato ponovno: vsa zastavljena vprašanja so legitimna. A v drugih kontekstih. V danem pa je ključno edino: kateri pristopi bodo vplivali, da bodo otroci pri devetih, dvanajstih, petnajstih,... dosegali vsaj povprečne rezultate? Ostalo ni merilo.

No jaz sem ena tistih, ki je v solo sla s 6 leti, ker imam rojstni dan pozimi. Najmlajsa v razredu, ampak meni nikdar ni cisto nic manjkalo, in tudi ostalim 5 v razredu ne, ki so imeli rojstne dneve od decembra do februarja naslednje leto.
Samo za primer.
Jaz mislim, da je vecja tezava v ucnih nacrtih kot v tem, ali je 8- ali 9-letka.

samo mlatenje prazne slame, lahk uvedejo 7 letko, lahki 10 letko...srz problema so ucitelji, vam res ni jasno da je glavna krivda na uciteljih?...ucitelj uci...ucitelj nauci....ce ucenec ne zna se naj ucitelj vprasa kje dela napako....ampak tega pa ne...ker uciteljski ego je prevelik....niti 1x se nisem slisal da je problem v uciteljih...zdaj pa lnabijajte naprej kot ta pred mano

@Julij Cezar
Mhm. Če je v taboriščih pisalo arbeit macht frei, bi lah na šolah pisalo učitelji učijo in naj bodo vzgled.

Hja, obvezen vrtec ...saj jih nočejo v vrtec dat , bo babi čuvala ...ali so škrti vrtec plačevat ..., zakaj bi , če bomo mamo -taščo ponucali , kajne ...Zdaj bodo pa morali jih dat v vrtce ... Edino pravilno, tam imajo ta prav program, se socializirajo , ... in ne pri babikah , kjer je vse dovoljeno ...babi pa izmučena pa ne upa povedat.

@Frogica dobro...take ekstreme ponavadi jaz sproduciram pa vseeno, ti ni cudno da je za slabo znanje kriva dolzina os, osebno prehod z 8 letke na 9 je bila bedarija, potem ucbeniki in delovni zvezku ki jih btw pise top uciteljska stroka baje, pa starsi itd....nikjer se ne omenja uciteljev?