☕ Organiziranost

To je bolj karakter kot kaj drugega. Lahko se sicer natreniraš, ampak nikoli ne boš naraven v tem. Plus prioritete. Nekaterim to ni pomembno. Jim je kaj drugega. Pa večina ljudi ni 100% organizirana v vseh aspektih življenja. Je praktično nemogoče. In po pravici povedano je naporno biti tak človek ki hoče imeti vse po reglcih, urejeno in vizualno všečno. Večina sveta (in ljudi) ni po tem kopitu.

Osebno imam srečo in sem našla službo, kjer je organiziranost ena glavnih vrlin. In uživam v njej. Za veliko služb tega ne rabiš, je potrebno kaj drugega. Recimo improvizacija. Ustvarjalnost. Delo po nareku. To meni ne gre. Nihče ni dober v vsem. Fajn je da najdeš sebi primerno.

Neka osnovna organiziranost pa mora biti. Brez nje ni odgovornosti. In je samo kaos. V kaosu pa nič ne deluje.

Ne drži. Sama opažam, da imajo nekateri bolj lagodno življenje in se posledično lažje organizirajo, so lažje dosledni, se lahko držijo načrta, urnika. Potem so pa taki, ki jih življenje ne špara, dobijo več nepredvidljivih situacij, sprememb, zato težje ostanejo dosledni. Če imaš več odgovornosti, več ljudi okoli sebe, je posledično situacij več, ki te lahko vržejo iz ritma. Če si sam ali v krogu zelo samostojnih ljudi, pa lažje skrbiš zase. Morda je to odvisno od karakterja, empatije, morda od okoliščin. En primer, sodelavka dolgo ni mogla imeti otrok, potem je naenkrat dobila dva. Do takrat je skrbela v glavnem zase, mož je bil veliko službeno odsoten. Imela je urejeno vse v nulo, od izgleda do hiše, vrta, vse. Ko sta v njeno življenje vstopila otroka, ji je mati kmalu za tem zbolela, jo je morala negovati še njo. Življenje se ji je obrnilo na glavo. Poleg vsega tega so njeno delovno mesto ukinili in se je po porodniški vrnila na novo, dosti težje in stresno. Ženska je dala vse od sebe, a ni utegnila več niti las urediti, kaj šele kaj drugo. Razumljivo. Pomoči ni imela, tako da je izgorevala na polno. To je ena izmed mnogih zgodb, ki jih mnogi živijo, ko imajo preveč na pladnju v določenem obdobju. Če bi ji kakšen rekel, da ima avto neurejen, bi ga jaz počila po buči namesto nje, pa smo na srečo pameten kolektiv in so se mnogi ponudili večkrat za kakšno pomoč. Ne moreš soditi človeku, v čigar čevlje nisi vstopil niti za 5 minut. Ne poznaš zgodbe in ne veš kako jo nekdo doživlja. Lahko je biti pameten za tipkovnico, bi pa take rada videla v podobni situaciji kako bi hendlali. Jaz take ženske samo občudujem in če le lahko, pomagam. Vsaj z lepo besedo, če nič drugo ne morem.

Ja, sem organizirana. Že po naravi.
Tako zasebno kot službeno.
Res da doma lahko čisto bluzim oz totalni odklop-sem cel dan v pižami in počivam ter počnem kakšne stvari za dušo brez duhamornih zadev kot je gospodinjenje 😄. V službi pa ne bluzim.
Sicer je pa moj sanjski poklic notranje opremljanje in organiziranost je tudi del le tega.
Umazan avto, umazan dom-seveda to pove veliko o človeku.
Enako v službi-kakšne imajo totalni kaos na mizi in delovnih površinah, prostoru, druge imamo vse lepo urejeno. Vsak se znajde v takem urejenem okolju in delo nemoteno poteka. V kaosu so zastoji dela.
Roko na srce-rada delam s skrbnimi odgovornimi ljudmi, sem v službi našla eno sebi enakovredno, nama učki zažarijo in usta smejijo, ko prideva v skupni tim. Ko delam pa z neorganizirano je pa smotano, meni ostane več dela, ampak se poskušam nazaj držat in svoje samo delat. Imam pa problem, ko jo vidim se utapljat v tej neorganiziranosti in zmedi, ji skočim pomagat. Ja, nisem dodatno plačana za to. Jebela ti predobro srce 😄 Lenobe pa tega ne počnejo, ne pomagajo drugim.

Zase lahko rečem,da sem 110% organiziran. Veliko vnaprej razmišljam kako zadevo izpeljat.