☕ Odnos s prijateljico

Zanima me vaše mnenje. S prijateljico sva se spoznali pred 40-imi leti na fakulteti. Ona se je še več družila z eno drugo, smo pa dostikrat me tri skupaj študirale. Po diplomi sva se jaz in tista druga zaposlili, ta, o kateri govorim, je ostala doma. Pred mano je rodila, vendar sva bili še vedno v stiku. Tudi kasneje, ko sem rodila jaz, sva prijateljstvo ohranjali. S tisto drugo sta se razšli in tudi z eno, s katero pa sta se poznali že od otroštva. Vzrokov ne poznam. Leta so tekla, življenje prinese obveznosti, njej je žal tudi bolezen, ki jo je premagala. Mislim, da sem jo takrat kar dostikrat poklicala in ji nudila oporo. Medtem se je tudi ona zaposlila. Sam imam službo s strankami, vse dneve govorim in zato popoldan praktično nikoli nikogar ne pokličem. Si pa z marsikom dopisujem, tak je pač čas, da je tudi to komunikacija. Z nekaterimi se tudi vidimo, za rojstne dneve na primer. S to prijateljico pa je tako, da več ne vem, kaj naj si mislim- vedno jo pokličem jaz in potem poslušam, koliko časa se že nisva videli. Ona v bistvu nikoli ne pokliče. Kakšen sms napiše, dvakrat na leto. Razmišljam, ali naj sploh še ohranjam stik z njo? Mi je zanimivo, da se je razšla tudi s tistima dvema, s katerima si je bila res še bližje. Kaj naj si mislim?