In kaj hočeš doseči? Ljubezen v svetu? Prikazati, da saj jih pa ni velik? Daj še ono temo prilimaj, kak je punco včeraj migrant napadel pa kak ga foter ni mogel ujet.
1
Dobra tema. Podatki so pomembni in ljudje se morajo naučit iskat podatke in informacije, ne samo verjet politiki, ki v medije poriva svojo agendo, ki nima nobene veze z realnim stanjem in realnimi podatki.
1
Objavljanje gostom je začasno onemogočeno.
Forum lahko še naprej berete. Za odpiranje novih tem in oddajanje odgovorov se prijavite.
Omejitev je začasna, vendar trenutno še ni določeno, kdaj bo sodelovanje gostov ponovno omogočeno.
Hvala za razumevanje.
23.10.2026 ob 11:17
Aprila 2026 je v Sloveniji živelo 227.680 tujih državljanov (10,7 % prebivalstva).
Po podatkih SURS za januar 2025 jih je bilo:
77,2 % iz držav nekdanje Jugoslavije (brez Hrvaške).
10 % iz EU (vključno s Hrvaško).
12,8 % iz drugih držav sveta.
Zadnja skupina je predstavljala približno 27.500 ljudi oziroma 1,29 % vseh prebivalcev Slovenije. Vključuje tudi Ukrajino, Rusijo in druge evropske države zunaj EU.
Koliko jih dela?
Junija 2026 je bilo v Sloveniji približno 152.900 delovno aktivnih tujih državljanov, kar je predstavljalo 16,5 % vseh delovno aktivnih brez kmetov.
Primerjava prebivalcev in delovno aktivnih po državljanstvu (podatki iz 2025):
BiH: 97.752 prebivalcev, približno 71.300 delovno aktivnih (~73 %).
Srbija: 20.144 prebivalcev, približno 16.800 delovno aktivnih (~83 %).
Kosovo: 29.905 prebivalcev, približno 15.600 delovno aktivnih (~52 %).
Severna Makedonija: 16.997 prebivalcev, približno 9.900 delovno aktivnih (~58 %).
Pomembno: Ti odstotki niso uradne stopnje zaposlenosti. Na razmerje vpliva tudi starostna sestava posamezne skupine. Med prebivalce štejejo tudi otroci, dijaki, študenti in upokojenci, ki praviloma niso delovno aktivni. Poleg tega statistika delovno aktivnih lahko vključuje čezmejne delavce, ki ne živijo v Sloveniji.
Za natančno primerjavo zaposlenosti bi morali upoštevati primerljivo starostno skupino in prebivališče.
Kaj pa Azija?
Podatki za junij 2026 (veljavna dovoljenja za prebivanje / delovno aktivni):
Indija: 4.038 / 2.794
Nepal: 2.322 / 2.207
Filipini: 1.630 / 1.429
Kitajska: 2.512 / 1.232
Število delavcev iz teh držav se povečuje. Veljavna dovoljenja pa niso isto kot število prebivalcev, zato iz teh števil ne moremo zanesljivo izračunati stopnje zaposlenosti.
Kaj pa Bližnji vzhod, Afrika in azil?
Leta 2025 je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 4.172 oseb.
Največ jih je bilo iz:
Maroka: 2.496 (59,8 %)
Egipta: 348 (8,3 %)
Alžirije: 317 (7,6 %)
Sirije: 126 (3,0 %)
Afganistana: 78 (1,9 %)
Zakaj toliko Maročanov?
Slovenija je tudi tranzitna država na poti proti zahodni Evropi. Po poročilu ECRE/AIDA je leta 2025 približno 95 % vseh prosilcev zapustilo azilni postopek pred prvostopenjsko odločitvijo. Ta podatek velja za vse prosilce, ne samo za Maročane.
Maroko je tudi na slovenskem seznamu varnih izvornih držav, čeprav je individualna prošnja za zaščito še vedno mogoča.
16. oktobra 2026 je bilo evidentiranih 933 prosilcev za mednarodno zaščito, od tega 767 nastanjenih v azilnem domu, njegovih izpostavah in centru za mladoletnike. Dodatnih 209 oseb je bilo v sprejemnicah.
Koliko se jih dejansko priseli?
Leta 2025 se je v Slovenijo priselilo 26.904 tujih državljanov, odselilo pa 17.407.
Največ priseljenih, približno 30 %, je prišlo iz Bosne in Hercegovine.
Kaj nam povedo podatki?
Večina tujih državljanov v Sloveniji še vedno prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Hkrati se povečuje zaposlovanje delavcev iz Azije.
Pomembno je tudi razlikovati med tujimi prebivalci, delavci, prosilci za azil in nedovoljenimi prehodi meje. Gre za različne statistične kategorije, ki jih ne moremo neposredno enačiti.
Viri:
SURS – Prebivalstvo, april 2026
SURS – Sestava tujih državljanov
SiStat – Prebivalstvo po državljanstvu in starosti
SURS – Delovno aktivni, maj 2025
SURS – Delovno aktivni, junij 2026
MNZ – Dovoljenja za prebivanje
ECRE/AIDA – Azilna statistika 2025
UOIM – Nastanitve prosilcev 16. 10. 2026