Grem na skoraj vse obletnice.Nekaterih nikoli ni, eni so stalni, drugi - kakor morejo in kakor se jim izide.Kritiziranje in obrekovanje ? Ne, bolj izmenjava mnenj.Smo pa dober razred in se dobivamo že vsa leta.Najprej na pet let, zadnje leta pa vsako leto.Normalno je, da vseh ni nikoli.Enkrat ima nekdo težave, drugič drug - pa saj to je normalno.V življenju niso samo rožice, so tudi skale...Aja, pa še to - pri nas štirih sošolcev ni več- enim parim se pa frka za obletnice.Tudi prav...Mi se imamo fajn...
1
Že dolgo ne hodim več. Na prvih je bilo vedno hvalisanje, kdo ima več, kdo se je pripeljal z boljšim avtomobilom itd. Dosti tudi potem norčevanja iz manj uspešnih, tako da jaz ne hodim več na nobeno. Ne iz OŠ, ne iz gimnazije.
2
@Jaz .....Jaz bi jim že povedala ta svoje! A ni nobenega, da bi vstal in bahačem povedal, kar jim gre? Pri nas imamo srečo, ker se nihče ne meče ven, čeprav bi se lahko.Se je pa tudi že zgodilo med sošolcema eno poniževanje.Sedela sem vmes in tisti drugi, na katerega je letelo, je bil tako osupel, da se ni takoj znašel.Pa sem tistemu prvemu provokatorju povedala lepo nazaj - tako - lepo diplomatsko- da sem ga utišala in to tako, da je bilo njemu potem bad...
1
Se srečujemo iz osnovne šole in srednje šole. Lahko rečem vsakih 5 let.
Imamo srečo da eni to porihtajo, zberejo naslove, tf št..... ni enostavno rihtat. Nikoli nisem imela občutka, da bi kdo gledal kakšni smo.
Zmeraj je govora kako je bilo v šoli, in kako živiš zdaj. Eni imajo izreden spomin, spomnijo se ogromno zgodb. Jaz bolj malo, kot da bi imela rešeto namesto glave. Ponavadi na srečanjih smo eni in isti. Eni se nikoli ne udeležijo. V glavnem lepo je iti, če lahko.
Imamo srečo da eni to porihtajo, zberejo naslove, tf št..... ni enostavno rihtat. Nikoli nisem imela občutka, da bi kdo gledal kakšni smo.
Zmeraj je govora kako je bilo v šoli, in kako živiš zdaj. Eni imajo izreden spomin, spomnijo se ogromno zgodb. Jaz bolj malo, kot da bi imela rešeto namesto glave. Ponavadi na srečanjih smo eni in isti. Eni se nikoli ne udeležijo. V glavnem lepo je iti, če lahko.
1
Če le morem, grem na obletnico. Za osnovno šolo jih imamo bolj poredko, žal, srednješolske pa smo že zaključili, da smo dovolj stari, da jih imamo spet kar vsako leto.
Prav luštno nam je, vedno obujamo spomine, kdaj kdo prinese kake fotke naših skupnih časov, kako razredno glasilo.. Pa vedno brez nekega posebnega hvalisanja, kdo je uh in sploh uspel (pa imamo tudi take), ne gledamo na avte. Razen ene načeloma prihajamo vsi, včasih se komu ne poklopi ravno s časom ali pa pride kaj vmes, da ga ni, pa pride spet naslednjič. 3/4 pa nas je takih, ki prihajamo vedno.
Prav luštno nam je, vedno obujamo spomine, kdaj kdo prinese kake fotke naših skupnih časov, kako razredno glasilo.. Pa vedno brez nekega posebnega hvalisanja, kdo je uh in sploh uspel (pa imamo tudi take), ne gledamo na avte. Razen ene načeloma prihajamo vsi, včasih se komu ne poklopi ravno s časom ali pa pride kaj vmes, da ga ni, pa pride spet naslednjič. 3/4 pa nas je takih, ki prihajamo vedno.
1
Bila sem na dveh ali treh obletnicah in se mi zdi, da po tolikih letih ni več tistega žara in občutka med nami, prerasli smo svoje obdobje, vsak pelje svoje lepo ali mučno življenje dalje. Meni po tolikih letih res nima smisla hodit. Nimamo si kaj povedat, mnogi se zaprejo v svoj svet, pa tudi sama sem introvert, zato svojega življenja ne dajem na pladenj. Tudi nisem človek šinfanja in linča. Tu pa tam srečam koga, zelo poredko pa se pokličemo. Kar smo imeli lepega, smo mi doživeli. Tisti svet je za nami. Nismo več isti kot smo bili takrat, ne morem pa se pretvarjat pred drugimi kako super fini je lajf. Sistem nas ožema kot limone in zato mnogi ne hodimo na ta srečanja. Če pa je kdo ohranil stike da se imajo na obletnicah lepo, pa tudi dobro, saj smo nekoč delili svoja življenja in preživeli skupaj nekaj let. Najbolj pa mi bo v spominu in v srcu ostal maturantski izlet.
4
@Grenivka ...Iz srednje šole se dobivamo na par let .V srcu smo še vedno isti.Nič se nismo spremenili.Tista, ki je bila bolj šarf, je še vedno taka...Je pa zanimivo, da tisti, ki smo bili bolj za skupaj v srednji šoli, še vedno tiščimo skupaj.Z nekaterimi pa smo bolj oddaljeni v odnosih.Isto kot že takrat...Leta nazaj...
0
Zadnja leta ne hodim več. Ne vem točno, zakaj. Nekako mi ni za iti. Prej sem zelo rada hodila in nisem zamudila nobene. Enostavno sedaj ne čutim potrebe po tovrstnem druženju. Je to EMŠO? Sem 64.
1
Pri nas zelo redko organizirajo, parkrat sem šla in je bilo luštno. Ni bilo nobenega hvaljenja
0
Za Drugače:
Res je to, kar pišeš, tisti, ki so v srednji šoli tiščali bolj skupaj, se še zdaj isti družijo skupaj na obletnicah. Jaz tudi nisem na nobenih omrežjih, na FB in verjetno zamudim tudi marsikatera vabila.
Res je to, kar pišeš, tisti, ki so v srednji šoli tiščali bolj skupaj, se še zdaj isti družijo skupaj na obletnicah. Jaz tudi nisem na nobenih omrežjih, na FB in verjetno zamudim tudi marsikatera vabila.
0
Iz srednje šole je bilo srečanje samo dvakrat - obakrat sem šel in je bilo čisto ok. Verjetno bo naslednje leto -če se bo le kdo spomnil in organiziral , ker bo 30 let od mature. Če bom imel čas in voljo, bom šel. Nisem pa čisto nič navezan na tiste čase. Sem bil vesel, da so mimo. Na faksu je bilo veliko boljše. Takrat se je začel lajf.
Iz OŠ sem bil parkrat, pa je bilo tudi dobro, samo lani nisem šel. Nekako nisem imel volje. Mogoče drugič. Saj večinoma je potem čisto fino tam, samo to je pač preteklost. Imam zdaj drugo življenje, interese in če nobenega sošolca ne vidim več, ne bo nič narobe.
Iz OŠ sem bil parkrat, pa je bilo tudi dobro, samo lani nisem šel. Nekako nisem imel volje. Mogoče drugič. Saj večinoma je potem čisto fino tam, samo to je pač preteklost. Imam zdaj drugo življenje, interese in če nobenega sošolca ne vidim več, ne bo nič narobe.
1
S tistimi iz osnovke smo imeli dva srečanja, 10-ko in 15-ko, potem pa ne več.
S sošolci iz srednje tudi le dva srečanja, 5-ko in 10-ko.
S faksa pa niso nič organizirali. Itak sem hodil izredno tako, da ni enakih povezav, kot jih imajo tisti, ki so hodili redno.
Še vedno imam stike z nekaj sošolci, določene pa naključno srečam vsake toliko. Med decembrskimi dnevi sem v šoping centru srečal nekdanjo sošolko, mi je veselo stekla v objem. Vedno je bila zaljubljena vame, vendar je bila totalna tupica in je nikoli nisem šmirglal. Pred cca. dvema mesecema sem šel iz šihta na pijačo s sodelavcem in sem v baru srečal bivšega sošolca, s katerim sem se včasih dosti družil, smo se zadržali par uric in debatirali, obujali spomine na ‘’good old times’’.
Z nekdanjimi sošolci iz osnovke in srednje smo se redno dobivali tudi v naših 20-ih in hodili žurat. Ko smo šli proti 30 so ta organizirana žuranja postajala vse bolj redka.
Sedaj so nekateri v tujini, nekateri imajo družine z majhnimi otročki, nekateri so samski, nekateri ga še vedno bluzijo po gostilnah. Tako, da jih je še nekaj, s katerimi se občasno dobimo na pijači, vsake toliko se zgodi, da se nas najde več na kupu in ga znamo tudi zabluzit pozno v noč, se zgodi tudi med tednom. Približno polovica fantov nas je še vedno brez otrok, tako ni nujnih obveznosti razen šihta. Potem tudi ni problem hoditi cel večer od gostilne do gostilne po pijačah, če se nam tako zahoče.
S sošolci iz srednje tudi le dva srečanja, 5-ko in 10-ko.
S faksa pa niso nič organizirali. Itak sem hodil izredno tako, da ni enakih povezav, kot jih imajo tisti, ki so hodili redno.
Še vedno imam stike z nekaj sošolci, določene pa naključno srečam vsake toliko. Med decembrskimi dnevi sem v šoping centru srečal nekdanjo sošolko, mi je veselo stekla v objem. Vedno je bila zaljubljena vame, vendar je bila totalna tupica in je nikoli nisem šmirglal. Pred cca. dvema mesecema sem šel iz šihta na pijačo s sodelavcem in sem v baru srečal bivšega sošolca, s katerim sem se včasih dosti družil, smo se zadržali par uric in debatirali, obujali spomine na ‘’good old times’’.
Z nekdanjimi sošolci iz osnovke in srednje smo se redno dobivali tudi v naših 20-ih in hodili žurat. Ko smo šli proti 30 so ta organizirana žuranja postajala vse bolj redka.
Sedaj so nekateri v tujini, nekateri imajo družine z majhnimi otročki, nekateri so samski, nekateri ga še vedno bluzijo po gostilnah. Tako, da jih je še nekaj, s katerimi se občasno dobimo na pijači, vsake toliko se zgodi, da se nas najde več na kupu in ga znamo tudi zabluzit pozno v noč, se zgodi tudi med tednom. Približno polovica fantov nas je še vedno brez otrok, tako ni nujnih obveznosti razen šihta. Potem tudi ni problem hoditi cel večer od gostilne do gostilne po pijačah, če se nam tako zahoče.
-1
@kruto življenje
Ja, pride žalost, ko se zaveš, da nekoga, ki ti je nekaj pomenil, ni več.
Kaj šele da je to pomemben človek v našem življenju in kar od enkrat ni več. In ga nikoli več ne bo.
Obsojanje v smeri tega, da je nekdo debel, suh, reven, bogat, itd itn je res nesmiselno. Smiselno je edino obsojat škodoželjna dejanja, četudi za lasten mir tudi to ne.
Ja, pride žalost, ko se zaveš, da nekoga, ki ti je nekaj pomenil, ni več.
Kaj šele da je to pomemben človek v našem življenju in kar od enkrat ni več. In ga nikoli več ne bo.
Obsojanje v smeri tega, da je nekdo debel, suh, reven, bogat, itd itn je res nesmiselno. Smiselno je edino obsojat škodoželjna dejanja, četudi za lasten mir tudi to ne.
0
@Soviet Power Supreme ....Sošolka je bila totalna tupica in je nisi šmirglal? Očitno še vedno nobene ne šmirglaš, če si lahko privoščiš cel večer od gostilne do gostilne.In kaj mama reče na to? Jaz bi na njenem mestu kar fino zaropotala.Ko si star 30 , se je treba spraviti v kot! To pomeni: da imaš resno partnerko, da veš, kje bo družina bivala in da začneš z družino! Delati otroke!
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
14.04.2026 ob 12:00
Enkrat leta nazaj sem tudi jaz dobila povabilo na obletnico. Pa nisem šla.
Ne smemo biti nesramni. Ne smemo žaliti drugih, ker nismo v njihovi koži. Ne vemo, kaj se jim je zgodilo v življenju. Ne smemo obsojat.
No in sedaj za eno osebo vem, da je nikoli več ne bom videla. Ne na obletnici ne kje drugje. Žalostna sem. Samo to mi gre po glavi. Kako kruto je življenje.