Mi smo v vrtcu tudi stalno bežali. Našli so nas pri lovu na strigalice, ali pa objokane na domačem dvorišču.
Sem vedela, da bo vse OK. Najbrž je šel na igrišče, pa nihče ni pogruntal, da je sam, ker je v Velenju ob taki uri toliko brezposelnih mam s četico otrok na igrišču. 😆
0
oo 20.05.2015 ob 14:53
mulc, upam, da dobi fajn batine. tem se že vidi, da bo deviant
Uf, to je pa zelo podobna dogodivščina kot pri nam, samo da smo mi prej ugotovili in nismo klicali policije!
Pr nas je pa takrat še ne dveletna pleničarka zginila. Jaz sem šivala notri, moj pa je imel čez hčerko zunaj kjer je tudi delal svoje ''zelo pomembne'' stvari. Dvorišče imamo sicer ograjeno samo kaj ko je mala znala odpirati vrata. Jaz sem tudi imela odprta zadnja vrata, a nisem nič slišala nikogar ker je stroj ropotal. Naenkrat pride notri moj ves bled in pravi da ne ve kje je mala. Preiščeva vse možno okoli hiše, pod kaminom, pod mizo, v pasjo kočo, za kočo, klet, hlevček (takrat smo imeli še zajčke), ma vse možne luknje... nikje je ni bilo. Jaz vsa panična laufam po ulici in se derem njeno ime, sprašujem sosede in mimoidoče, če je kdo videl malo punčko v rdeči majčki in plenički. Soseda že vsa v elementu da bi mi šla pomagat, pa tašča pokliče da jo je našla....je bila pa mala v svoji sobici in se igrala s čevlji. Da je prišla v svojo sobo je morala iti mimo mene, a jaz jo nisem ne videla ne slišala med šivanjem... Ampak midva z možem sva bila tako panična in pretresena da sva se vsa bleda in tresoča potem pomirjala še dve uri zatem ko smo jo našli, doma, živo in zdravo. Mali itak ni bilo jasno zakaj sva jo tako vesela (ker sem bila ponavadi huda kadar je vse čevlje znosila v posteljo)
Uf, to je pa zelo podobna dogodivščina kot pri nam, samo da smo mi prej ugotovili in nismo klicali policije!
Pr nas je pa takrat še ne dveletna pleničarka zginila. Jaz sem šivala notri, moj pa je imel čez hčerko zunaj kjer je tudi delal svoje ''zelo pomembne'' stvari. Dvorišče imamo sicer ograjeno samo kaj ko je mala znala odpirati vrata. Jaz sem tudi imela odprta zadnja vrata, a nisem nič slišala nikogar ker je stroj ropotal. Naenkrat pride notri moj ves bled in pravi da ne ve kje je mala. Preiščeva vse možno okoli hiše, pod kaminom, pod mizo, v pasjo kočo, za kočo, klet, hlevček (takrat smo imeli še zajčke), ma vse možne luknje... nikje je ni bilo. Jaz vsa panična laufam po ulici in se derem njeno ime, sprašujem sosede in mimoidoče, če je kdo videl malo punčko v rdeči majčki in plenički. Soseda že vsa v elementu da bi mi šla pomagat, pa tašča pokliče da jo je našla....je bila pa mala v svoji sobici in se igrala s čevlji. Da je prišla v svojo sobo je morala iti mimo mene, a jaz jo nisem ne videla ne slišala med šivanjem... Ampak midva z možem sva bila tako panična in pretresena da sva se vsa bleda in tresoča potem pomirjala še dve uri zatem ko smo jo našli, doma, živo in zdravo. Mali itak ni bilo jasno zakaj sva jo tako vesela (ker sem bila ponavadi huda kadar je vse čevlje znosila v posteljo)
20.05.2015 ob 13:22