Za Trgom je nastala že pred letom 1243 nova naselbina in je kot mlajša naselbina dobila ime NOVI TRG. Po Valvasorju naj bi naselbina stala že leta 1200.
Leta 1307 je bila prva omemba trga, ki je bil razdeljen na tri dele in sicer na Križevniški ali Južni del, na Judovski del ter Plemiški del ali Vicedomski del ali Severni del.
Konec 16. stoletja je Novi trg začel dobivati plemiški značaj. Tu so najprej stale preproste lesene enonadstropne hiše, kmalu pa so začeli zidati večje hiše ali več manjših združevati v večje hiše.
Na tem trgu se ni nikoli trgovalo. Namenjen je bil kot reprezentančni prostor, ki so ga obkrožali dvorci in palače s pomembnimi mestnimi uradi.
V 17. In 18. stoletju so nastale najlepše palače med njimi tudi palača deželnih stanov LONTOVŽ.
Leta 1877 so Novi trg preimenovali v TURJAŠKI TRG (Auerspergplatz), leta 1923 v MARXOV TRG in leta 1928 v NOVI TRG.
Leta 1895 so po potresu nekatere palače nadomestili z novimi palačami. Po potresu so podrli tudi niz štirih hiš ob bregu reke, ki je zapiral spodnjo stran trga, ker jim ni bilo do tega, da bi jih obnovili in ker so imeli namen utrjevanje brega reka ter ker so se hiše posedale v strugo reke. Tako so leta 1913 podrli še zadnjo od teh štirih hiš, ki je bila najlepša renesančna hiša z ogelnima pomoloma. ZLATI LADJICI pa so odrezali vogal. Ko so še zadnjo hišo podrli so spodnji del trga uredili in postavili vodnjak.
Renesančni vodnjak iz 17. stoletja je stal v Turjaških vrtovih. Potem, ko so na mestu vrtov zgradili uršulinsko cerkev in samostan je trgovec Jakob plemeniti Schellenburg leta 1710 vodnjak kupil in ga dal prenesti na samostansko dvorišče. Od tam so ga leta 1952 premestili v uršulinski vrt. Kasneje so vodnjak po Plečnikovi zamisli obnovili in postavili na Novi trg.
03.07.2016 ob 14:45
Leta 1307 je bila prva omemba trga, ki je bil razdeljen na tri dele in sicer na Križevniški ali Južni del, na Judovski del ter Plemiški del ali Vicedomski del ali Severni del.
Konec 16. stoletja je Novi trg začel dobivati plemiški značaj. Tu so najprej stale preproste lesene enonadstropne hiše, kmalu pa so začeli zidati večje hiše ali več manjših združevati v večje hiše.
Na tem trgu se ni nikoli trgovalo. Namenjen je bil kot reprezentančni prostor, ki so ga obkrožali dvorci in palače s pomembnimi mestnimi uradi.
V 17. In 18. stoletju so nastale najlepše palače med njimi tudi palača deželnih stanov LONTOVŽ.
Leta 1877 so Novi trg preimenovali v TURJAŠKI TRG (Auerspergplatz), leta 1923 v MARXOV TRG in leta 1928 v NOVI TRG.
Leta 1895 so po potresu nekatere palače nadomestili z novimi palačami. Po potresu so podrli tudi niz štirih hiš ob bregu reke, ki je zapiral spodnjo stran trga, ker jim ni bilo do tega, da bi jih obnovili in ker so imeli namen utrjevanje brega reka ter ker so se hiše posedale v strugo reke. Tako so leta 1913 podrli še zadnjo od teh štirih hiš, ki je bila najlepša renesančna hiša z ogelnima pomoloma. ZLATI LADJICI pa so odrezali vogal. Ko so še zadnjo hišo podrli so spodnji del trga uredili in postavili vodnjak.
Renesančni vodnjak iz 17. stoletja je stal v Turjaških vrtovih. Potem, ko so na mestu vrtov zgradili uršulinsko cerkev in samostan je trgovec Jakob plemeniti Schellenburg leta 1710 vodnjak kupil in ga dal prenesti na samostansko dvorišče. Od tam so ga leta 1952 premestili v uršulinski vrt. Kasneje so vodnjak po Plečnikovi zamisli obnovili in postavili na Novi trg.
https://c2.staticflickr.com/2/1616/24721911284_7f0a358432_b.jpg
https://c2.staticflickr.com/2/1638/25056643500_3219d64344_b.jpg