Spominov imamo toliko kolikor si jih ustvarimo. Slabi se že sami ustvarijo za dobre se moramo pa potruditi in včasih kaj tvegati, na koncu pa je vredno!
0
Tak hec mi je, te večne primerjave med generacijami. In vedno isti končni zaključek - ta, zadnja, mlajša generacija VEDNO dela nekaj narobe, drugače, slabše, itn itn. In kaj je hec? Ker se to skozi generacije neizbežno ponavlja 🙂
Ko gledam moje najstniške otroke. Seveda, v totalno drugem svetu so. Čekirajo se med sabo po FB, snapu, istagramu, ... vse informacije izjemno hitro zaokrožijo. Je to slabo? Ni nujno. Stalno govorjenje o osamljenosti zaradi sodobne tehnologije. Ej, tudi v mojih neinternetnih časih je bil folk osamljen, si pa lahko doma musko poslušal ali bral knjige ali gledal v strop. Danes pa visiš na netu. V obeh primerih, nisi med ljudmi. In tudi danes si lahko med ljudmi in na srečo so. Sej se družijo. Ali pa si režejo žile, kar so si tudi v mojih časih. ....sktratka, dejstvo ostaja. Življenje imaš v lastnih rokah. Naredi iz njega kar hočeš.
Ko gledam moje najstniške otroke. Seveda, v totalno drugem svetu so. Čekirajo se med sabo po FB, snapu, istagramu, ... vse informacije izjemno hitro zaokrožijo. Je to slabo? Ni nujno. Stalno govorjenje o osamljenosti zaradi sodobne tehnologije. Ej, tudi v mojih neinternetnih časih je bil folk osamljen, si pa lahko doma musko poslušal ali bral knjige ali gledal v strop. Danes pa visiš na netu. V obeh primerih, nisi med ljudmi. In tudi danes si lahko med ljudmi in na srečo so. Sej se družijo. Ali pa si režejo žile, kar so si tudi v mojih časih. ....sktratka, dejstvo ostaja. Življenje imaš v lastnih rokah. Naredi iz njega kar hočeš.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
22.01.2015 ob 10:07
Jednu noć oko 2h ujutru, ulazim u dnevnu sobu i čujem tiho svira Azra. Kroz polumrak vidim tatu - sjedi na kauču i gleda u jednu tačku. Pretpostavljam šta nije u redu- nostalgija za nekim boljim vremenom. Tu noć smo tata i ja odslušali bezbroj cd-ova Azre, EKV-a, Bijelog Dugmeta, tata mi je ispričao većinu svoje mladosti i uvek sam mislila da ga znam, ali sam ga upoznala tek te noći. Tog dečaka teškog detinjstva, rokera u duši, studenta veterine, koji je probao pljugu sa 14 i koji nije jeo da bi visio na koncertima Azre, EKV-ea po bivšoj Jugi. Od te noći ne mogu prestati da razmišljam za kakve mi to ideale živimo i za šta se borimo? Za bolje sutra, koje nikako da svane ili za tih 300e koje smo već unapred potrošili u svojim glavama.... Zbog čega ćemo mi sedeti u mraku za 20 godina i gledati u prazno, čega ćemo se sećati? Lajka na glupu fotografiju ili možda ni toga....
Se kar strinjam s tem. Mlajše generacije imajo dosti več stvari in dosti manj spominov.