🙁 Nočne more zaradi nedokončane fakultete

Iskreno in globoko ti polagam na srce, naredi eno od dveh stvari: Ali zagrizi in končej. Ali se postavi pred ogledalo in si reci, da ne boš nikoli končal/a, da se tudi brez faksa da živeti, da nimaš težav s tem, da nisi nič manj vreden/a, pika, konec.
Poznam v reali tri primere - prvega, drugega in najslabšega, "tvojega", tretjega. Nekoga, ki reci in piši že 20 let travmira zaradi faksa in se počuti luzarsko, a konča ga tudi ne. Si predstavljaš, 20 let travmiranj?!?!? Zakaj že??? Zato ti res polagam na srce, opravi s tem, na prvi ali drugi način!!

Jaz sem jih imela do štiridesetega, nakar sem se zbrcala in sem dokončala faks. Zgoraj ti je dobro povedala. Tako ali drugače je treba zaključit.

študij me ne zanima, v njem se ne vidim, ne mislim delati v tem cehu, a vseeno traumiram, ker ga nisem končal, pa bi ga lahko. hvala za predlog, ne vem kaj bom naredil. mogoče šel kaj drugega študirati vendar žal finance ne dopuščajo.

se pa res zaradi tega počutim kot največji luzer, ker imajo vsi končane fakse samo jaz ne

koliko si star?
no, to o končanih faksih ne drži. Jaz se na primer počutim največji luzer, ko se dobim s sošolci iz osnovne šole, ki komaj da so spravili skupaj za dvojko, zdaj imajo pa uspešne obrti in konkretno znanje. Je pa res, da je treba začeti z dna....

37, verjetno mi pa tko nič več ne velja, ker sem bil še star uni program zdj je pa bolonc 🙁

to o veljavnosti ti ne znam povedat, vprašaj na referat. Odvisno je tudi od tega, koliko ti manjka. Pa si v teh letih kaj delal ali bolj ne?

prihodek imam, če misliš finance...

Ne, mislim na delovne izkusnje. Ce ti ni do studija, se s tem sprijazni in se ne obremenjuj s titulo. Če boš pogledal malo čez meje Slovenije, boš videl, da so bolj cenjene izkušnje kot akademski naslov - vendar mi nekaj govori, da nisi ravno veliko počel v teh letih, če se motim, ne zameri.
Preboleti se da samo tako, da si zavihaš rokave in postaneš uspešen na nekem drugem področju.

Očitno te bolj ko ne žuli stopnja izobrazbe. Očitno jo za delo ravno ne rabiš. Ampak, samega sebe vidiš kot visokoizobraženega, a ne? In faks bi zmogel, a ne? In v lastnih očeh si luzer, drugi ti tega očitno ne mečejo naprej. Ravno to je najhuje, ko ima človek o sebi neko podobo, neke lastne kriterije "uspešnosti življenja". In če narediš mega odklon od njih, si sam sebe razočaral. In potem trpi samopodoba, samozavest.
Daj, končaj kakšen drug faks, makar prvo stopnjo bolonjca, tri leta.

Lepo si povedala. Moti me verjetno res najbolj stopnja izobrazbe :/ Nekaj bom moral narediti ali končati drugače se bom žrl do konca življenja.

zadnjih 10+ let skoraj vsak dan sanjam o faksu 🙁 med dnevom sem kar dobro in se s tem ne obremenjujem preveč razen, če sem res slabe volje, a ponoči pride pa vse za mano, sploh v sanjah.

najbolj me mučit tudi to, da ima dandanes že skoraj vsak faks. in potem grejo na boljonske magisterije takšni, ki res niso ne vem kako bistri in vse uspešno končajo... jaz pa s tistim faliranim faksom 🙁 mi je tko žal, da ga nisem končal takrat, ko sem ime še toooooliko časa pa sem kar odlašal in odlašal, ker mi ni bilo zanimivo 🙁 zdj se pa tolčem po glavi in se frustriram

hvala za ta prispevek, ssss, ga bom pokazala mojim mulcem, ki se preseravajo že par let na položnice.
Lahko bi imel motivacijske delavnice po srednjih šolah....

Brez veze sebe trpinčiš, res. če ti to res toliko pomeni, MORAŠ nekaj naredit. Ali pa boš en navaden zagrenjenec. Tega pa nočemo a ne 🙂)
Univerzitetni program se izteka, po nekaterih faksih so študentom dali še možnost do nasl. leta (en tak primer poznam). Daj, naredi prvi korak, pojdi na referat z indeksom in vprašej kako je kej. Mogoče program še živi. V tem primeru boš napisal prošnjo in ti bodo preračunali opravljene izpite s kreditnimi točkami, in dodali še nekaj izpitov. In dali rok.
Lahko pa bodo rekli, sori, prepozno. V tem primeru boš do jeseni zbral denar kakor veš in znaš in ga investiral na najboljši možni način -vase. Pa izberi nek pameten faks. Boš videl, energijo boš imel za tri! In tam pri štiridesetih se boš potrepljal po rami in si čestital. In bil najbolj zadovoljno bitje na svetu.
Srečno!

Hvala vam za vzpodbudne besede. si bom temo večkrat prebral, ko se bo treba dokončno odločiti kaj storiti glede študija.

kar se lotiš tudi dokončaj 😛

nedokončane stvari so breme skoraj vsem, redki so tisti, ki pravijo, da se zaradi tega ne sekirajo in se res ne. Zato dokončaj študij ali doštudiraj kaj drugega pa ti bo iz ramen padlo veliko breme.

v kolikor bo dokončanje faxa vplivalo tudi na boljše delo/plačo kjer trenutno delaš potem sem za, če gre samo za ego v družbi ja pa brezveze delat


jaz sem absolvent, pa ne mislim končat faxa, ker me enostavno to ne veseli. izpite - beri: snov, ki me je veselila sem se naučil in jo uporabljam

raje delam stvari ki me veselijo (obrtna dela) , pa čeprav za manjšo plačo