☕ Nesramna debela sodelavka

Na žalost sem zelo neješča. Pozabim jest, zdaj si dajem alarm, da se spomnim. Zadnjih par mesecev pa imam še ene zdravstvene težave in imam vedno občutek, da imam do konca napokan želodec. Kosilo je zame ratal cel fitnes, začnem jesti, po petih grižljajih mi hrana že pride proti in sem vsa utrujena. Moram se it odpočit. Zadnje čase mi je hrana res mučna, komaj jo gledam. Se pa moram siliti jest, sem že po naravi suha, zadnje čase pa sen zgubila še dodatnih 10 kg. Pri 170 cm imam 50 kg in nosim konfekcijsko 34. Tako da sem si obljubila, da se bom do poletja spravila do 36.
V službi sem povedala za svoje težave in bolečine z želodcem. Tudi to, da se zelo slabo počutim. Sodelavka, ki ima vsaj 40 kg viška pa takoj:”Ja blagor teb, kakšen pa je to problem, da ne moreš preveč jest.” Komentar se mi je zdel res brezčuten, še posebno, ker sem jim že povedala, da imam hude bolečine. Bi bilo primerno, da ji rečem, ko se začne pritoževati čez lastno kilažo naslednje besede: “Joj blagor tebi, da si tako ješča, jaz si moram dajat alarm na telefon, da pojem 5 vilc lososa, ti pa brez problema zmažeš dva bureka in čokolado, pa te nič ne tišči v želodcu” Je to primerno?