In sedaj, v srednjih letih, še vedno misliš, da nisi bil popularen, ker nisi bil lep??? 🙂)) Aj jaj jaj, ti pa bi res lahko malo dozorel. Videz nima veze s popularnostjo! Ampak socialne veščine, zgovornost, odprtost, samozavest, zanimivost, iskrivost.
In, ker nikoli ni prepozno, začni delat na sebi. Nehaj igrati večno žrtev okolja in vesolja, ampak si pošteno priznaj, da nisi ravno vešč z ljudmi. In razmisli, kaj delaš narobe. In to spremeni. Vzemi kakšno knjigo na to temo v roke in se izobražuj!
In, ker nikoli ni prepozno, začni delat na sebi. Nehaj igrati večno žrtev okolja in vesolja, ampak si pošteno priznaj, da nisi ravno vešč z ljudmi. In razmisli, kaj delaš narobe. In to spremeni. Vzemi kakšno knjigo na to temo v roke in se izobražuj!
0
ne morem iti čez te zakoreninjene otroške traume, to je pomoje tako hudo kot posilstvo, enostavno je to zelo težko dati čez. nikoli nisem bil sprejet in resnično ljubljen, še zdaj se spomnem kako zelo so me določene stvari prizadele ko sem bil že v osnovni šoli in tudi naprej v srednji. tisti občutek, ko te nekaj tako prizadane, da slišiš bitje srca in ti grejo kar mravljinci po celem telesu in v srce, ko se ti je zgodilo nekaj slabega samo zato, ker nisi tako lep in na to mnimaš nikakršnega vpliva, očutek ko se v polnosti zavedaš svojga obstoja in bitja in se ti zbistrijo misli kdo sploh si in zakaj se to sploh tebi dogaja.... tega ne morem pozabiti, se mi je zgodilo velikokrat dokler nisem postal imun na te zadeve tako, da sem se povsem izklopil iz čustvenega doživljanja stvari... mi pa ta vsake toliko časa burno privrejo na dan, ponavadi v nepreimernih situacijah in potem izpadem še večji čudak kot sem in še bolj izločen iz družbe.
0
ti si žrtev tega sveta. vseh revij,vsega kar ljudje posiljujejo. kdo je rekel da moraš bit sprejet?kdo je rekel d amoraš bit popularen? to so tvoje zahteve ki jih gojiš do sebe. jaz sem v srednji šoli imela najboljšo prijetljico ki je nihče ni maral. ampak res nihče. polna mazoljev,zaplankana,tiha,nedružabna ampak ko sem jo spoznala se nisve ločile niti za en dan. pa sm jst velik bolj goflja ponavadi. in srečna sem bila da sem jo spoznala. zakaj se preprosto ne sprejmeš in se ne ukvarjaš s svojimi cilji in željami? in pusti kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ne.
0
Avtor: in traume
ne morem iti čez te zakoreninjene otroške traume, to je pomoje tako hudo kot posilstvo, enostavno je to zelo težko dati čez. nikoli nisem bil sprejet in resnično ljubljen, še zdaj se spomnem kako zelo so me določene stvari prizadele ko sem bil že v osnovni šoli in tudi naprej v srednji. tisti občutek, ko te nekaj tako prizadane, da slišiš bitje srca in ti grejo kar mravljinci po celem telesu in v srce, ko se ti je zgodilo nekaj slabega samo zato, ker nisi tako lep in na to mnimaš nikakršnega vpliva, očutek ko se v polnosti zavedaš svojga obstoja in bitja in se ti zbistrijo misli kdo sploh si in zakaj se to sploh tebi dogaja.... tega ne morem pozabiti, se mi je zgodilo velikokrat dokler nisem postal imun na te zadeve tako, da sem se povsem izklopil iz čustvenega doživljanja stvari... mi pa ta vsake toliko časa burno privrejo na dan, ponavadi v nepreimernih situacijah in potem izpadem še večji čudak kot sem in še bolj izločen iz družbe.Priporočam ti, da narediš neko črto. In si rečeš, kar je bilo, je bilo, to je preteklost, mimo. kaj je bilo v OŠ, lepo te prosim, kaj te danes briga, no. In ti si takrat pač čustvoval in dojemal kot to dojema otrok. Kar sedaj nisi več! In sedaj se osredotoči na sedanjost, na prihodnost. Če se prikrade kakšna misel od prej, jo zgazi kot ščurka!
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
02.09.2014 ob 11:45