☕ Nekaterim ni mogoče pojasniti in odpreti oči

Kako posameznikom in nasploh splošni populaciji, ki se jo uporablja, kot živi ščit in podporo zločinskim samooklicanim oblastem, razložiti gromozansko anomalijo, absurd, kjer številka vrednosti natisnjena na bankovec ne predstavlja dodatnega ali manjšega bremenskega aspekta?

Ne glede na absurd in očitno ukano, spletko prikrito z navideznim kompleksnim sistemom imenovan monetarni sistem ljudje še naprej brez ustavljanja ponavljajo svoje početje točno na način, kot ga goljufija predvideva in potrebuje, da se ne ustavi , ne prekine.

Šolstvo, ki namenoma ne razkrije ljudem točno tistega, kar bi bilo najbolj nujno, da se jim razkrije ima seveda pri tem ogromno vlogo zakaj nekaj kar v razumnem svetu ne bi bilo mogoče traja in traja zelo dolgo, kot razumno dogajanje.
Izobraževanje je tako poskrbelo, da tisto, kar naj bi bilo sprevrženo , zastarelo, goljufivo, zločinsko ter nerazumno se namenoma spregleda in postavi v okvir predpostavk normale in ne vprašljivega, nedvomnega.

Opazovati svet ljudi, ki kar vsakodnevno drvi , kot slep v ponavljanje enih in istih ponavljajočih vzorcev tudi, če se mu razkrije, da tisto kar počne je absurd je za dojemajočega človeka res grozno spoznanje. Ko človek izve in opozori pa se nič ne spremeni je to velik problem. Pokaže se kako vseobsegajoča in široka ter trdna je manipulacija človekove zavesti , ko se omenja širša javnost. "Mediji", šolstvo, politika ne spustijo mase ljudi izven začrtanih okvirjev iluzije od rojstva do smrti. Resnično zlo in groza, ki ne preneha.

Ljudje, ki se trudimo dlje časa in na razne načine ljudi prebuditi iz umske spletke v katero so programirani imamo občutek nemoči, ki se kaže v brezupnosti poizkusov bujenja brez pravega efekta.
Opozarjanje, opozarjanje pa vseeno se dogaja naprej brez ustavljanja.
Morala seveda nagovarja k temu, da se ljudem razkriva zlo, med tem, ko volja, energija, potrpljenje večkrat ne sledijo temu.
Ko se omeni smisel življenja je ta v tem, da se človek prebudi v svet zavestno in polno prisoten. To zato, ker zavest je njegovo okno v svet. Če okno ni odprto v svet potem sveta sploh dobro ne opazi. Tako je zavest bistvena osnova za dojemanje življenja na zemlji in sploh nekaj kar daje moč izkustva življenja samega na zemlji.

Ko pa človek programirano drvi skozi življenje pa je zavest ozka, okno v svet ozko gledišče in tisto kar je možno opaziti sploh ne opazi. Tako ljudje množično drvijo tja, ker drugi drvijo tja, drugi pa drvijo tja, ker prvi drvijo tja. Drug drugega opazujejo ko nekam drvijo in drug zaradi drugega drvijo. Ponavljajo za drugimi, kot da nič drugega ni, kot kopiranje in ponavljanje tujih stopinj in stopanje po stopinjah, odtisih drugih.

Tako večino dogajanja sploh ne pride iz notranjega izkustva in volje ampak iz sledenja tujih dogajanj, kjer potem cilj nastane na podlagi tega kar se pričakuje in kar je normativni okvir ne pa dejansko nekaj kar izvira iz našega bitja po iskanju pristne izkušnje in želje. Seveda temu sledi trpljenje, ki je posledica tuje volje in ne naše. Sploh, če lastne volje niti nismo vzeli v obzir zares.