Avtorica, a to govoriš o svojem podmladku v neki tretji osebi. Če, potem izprašaj svojo vest. Kaj in kako si delalo z otrokom. Najbrž nič, kot večina današnjih staršev, izjema je tistih nekaj ambicioznih izobražencev, ki želijo, da njihovo dete nadaljuje družinsko tradicijo.
Če pa res omenjaš neke xy ljudi, ti pa na srce polagam, da pometaj pred svojim pragom.
Če pa res omenjaš neke xy ljudi, ti pa na srce polagam, da pometaj pred svojim pragom.
-1
@Pred svojim pragom
gre za sestrinega otroka... meni je pa tako žal, da gre v takšno smer, rada bi pomagala, a ne znam. Sestra in svak nista kaka huda karierista, je pa doma kar nekaj otrok in verjamem, da se je težko vsem posvečat. Ta starejši so pač potegnili ta kratko.
gre za sestrinega otroka... meni je pa tako žal, da gre v takšno smer, rada bi pomagala, a ne znam. Sestra in svak nista kaka huda karierista, je pa doma kar nekaj otrok in verjamem, da se je težko vsem posvečat. Ta starejši so pač potegnili ta kratko.
0
Verjamem, da ti je res težko gledati to situacijo, še posebej ker gre za tvojega nečaka in ti ni vseeno zanj. Že to, da razmišljaš, kako bi pomagala, pove veliko o tebi. Včasih tudi majhne stvari naredijo veliko razliko pogovor, čas, ki ga preživiš z njim, ali samo občutek, da ima nekoga, ki ga posluša. Staršem z več otroki je res težko vsem nameniti enako pozornost, zato je lahko takšna podpora iz širše družine zelo dragocena. Upam, da bo našel svojo pot in da mu boš lahko vsaj malo v oporo.
0
To je začaran krog, iz katerega sam težko prideš. Depresija je hudič, tablete sicer pomagajo, vendar z njihovo pomočjo samo otopiš, ne rešiš problema. Poleg tega je velikokrat stranski učinek pridobivanje teže. Če dodaš še beg v hrano, ki ti edina daje občutek zadovoljstva, si tam, kjer je tale nečakinja.
Drugega, kot poskušat se pogovorit in motivirat, je težko. Sama se mora odločit, da se bo dejansko pozdravila, ker je to dolga in naporna pot, ki je nihče drug ne more opravit namesto tebe. Govorim iz izkušenj, 15 let nazaj sem si poskusil vzet življenje, k sreči neuspešno. Šele takrat mi je kliknilo, da nekaj je treba naredit. Strokovna pomoč, veliko branja, pisanja, pogovora - po možnosti s podporno skupino, ne samo psihiatrom. Psihiatri so velikokrat samo podaljšana roka farmacije, redki se resno poglobijo. Obstajajo skupine, ki si delijo izkušnje. Jaz sem hodil ambulantno v Begunje, to mi je zelo pomagalo. Večino pa moraš opravit sam in se pomirit sam s sabo. Nikoli ni več ok, ampak se naučiš obvladovat sprožilce tesnobe.
Drugega, kot poskušat se pogovorit in motivirat, je težko. Sama se mora odločit, da se bo dejansko pozdravila, ker je to dolga in naporna pot, ki je nihče drug ne more opravit namesto tebe. Govorim iz izkušenj, 15 let nazaj sem si poskusil vzet življenje, k sreči neuspešno. Šele takrat mi je kliknilo, da nekaj je treba naredit. Strokovna pomoč, veliko branja, pisanja, pogovora - po možnosti s podporno skupino, ne samo psihiatrom. Psihiatri so velikokrat samo podaljšana roka farmacije, redki se resno poglobijo. Obstajajo skupine, ki si delijo izkušnje. Jaz sem hodil ambulantno v Begunje, to mi je zelo pomagalo. Večino pa moraš opravit sam in se pomirit sam s sabo. Nikoli ni več ok, ampak se naučiš obvladovat sprožilce tesnobe.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
16.03.2026 ob 9:43