☕ Naspidirana

Nehiiii men je se slab k o tem pises 🙂 jst bi tut kri dajala sam ne prenesem igle. A ti pol dajo tam se neki za jest?

Jap, sem jedla pohanga piščanca pa kruh. Namesto piščanca si lahko dobil govedino pa zraven je bila še krompirjeva solata, sam te ne maram.:)

Men je pa prav fina ta igla pa da gledam kako kri teče....:P

Zakaj si pa krvodajalka? Ker se ti zdi to lepo in humano ali se mogoče po darovanju tudi bolje počutiš? Tko čist na telesni ravni zarad odvzema krvi in dejstva da bo telo izgubo nadoknadilo? Ko neke vrste šport ko se po rekreaxiji bolje počutiš.

V bistvu res bolj zaradi humanosti pa še fino mi je... Nimam nobenega strahu pred iglami ali krvjo... Drgač sem pa bolj švoh en dan pa žejna k pes, nisem ravno čisto ok. Se kar malo bolj pazim ta dan... Zaenkrat me pa izgleda še kofein drži pa kar skačem tukaj po stolu...:D

Kaj ti hodiš, da se potem bolje počutiš?

Ne hodim, samo zanimalo me je, če se potem kaj bolje počutiš, ker sem dobila občutek da ene krvodajalstvo na nek način kr zasvoji 😉

No, jaz grem RES rada, tko da sem mogoče res malo zasvojena. Samo sem pa bolj komot pa grem samo v domačem kraju.

Drugače sem pa slišala za enega tipa, ki ima ogromno hemoglobina in "mora" obvezno vsake tri mesece kri dat, da se mu tako zniža. Naj bi se tako potem bolje počutil.

Evo, kaj sem tut dobila:
http://i58.tinypic.com/24o2f7m.jpg

Eno leto smo pa dobili kemične v obliki injekcije pa notri se je pretakala še rdeča tekočina... Sem enkrat to pustila na pultu, me je mami, ko je prišla na obisk, s široko odprtimi očmi vprašala:" A ti pa to kar tako na pultu pustiš? Kaj pa tamali?" Je kar trajalo par sekund, da sem dojela, kaj ima v mislih...:D

Kapo dol! tudi sama se odločam za to, pa še jajca niso zrastla 🙂

Jp. Vse spostovanje. Jaz ne morem. Bi pa z veseljem. Ampak mene okol obrne, ko vidim iglo. 🙁
A se Lumpa zavedas, da si ali bos resila zivljenje nekoga? ☕

Lepo, vsaj nekaj da dobiš 😉

Reci miški, ti bo kakšnega dala.:P
Drugače pa: se bojiš igel, pika, krvi? Te je strah tudi tistega odvzema krvi pri bolezni? Če ni tako in rabiš samo malo poguma (jajc), ti lahko povem, da ni čisto nič strašnega, vsi so neverjetno prijazni pa že kar malo težijo z vsemi vprašanji (vsaj zame): Ste v redu? Ste zajtrkovali? Kaj ste zajtrkovali? Če vam bo slabo, kar povejte. Želite kakšno pijačo, kakšen prigrizek? Vzemite tamle bonbon. ...


Mogoče. Upam, da bo res nekomu pomagalo. 🙂

A zato si toliko časa rabila, da si šla k dr., ko si si nogo poškodovala? Te je res tako strah igel? Si sploh ne morem predstavljati tega...


Sem se pa spomnila, da sem bila res daleč najmlajša tam. Sem bila kakšno uro tam, pa sta bila druga najmlajša 2 moška med 40 in 50 leti, ostali pa vsi zelo očitno upokojenci. Me prav zanima, ali se ljudje šele kasneje v življenju opogumijo in dajo kri ali bo čez kakšnih 10+ let zelo primanjkovalo krvi... Ali pa sem le slučajno naletela na tako skupino ljudi...