Jaz se svojega prvega dne v šoli niti slučajno ne spomnim. Alzheimer?
0
Avtor: dr. psih., doc. med., Maria
Jaz se svojega prvega dne v šoli niti slučajno ne spomnim. Alzheimer?nee, le kratka pamet...
0
ooooo fidle potem si hodila v isto šolo kot jaz OŠ Vita Kraigherja samo da sm jaz začel v prvem razredu leta 58 in se tud malo ne spomnim kako je bilo 🙁
0
VN, si v dobri družbi. Alzheimerjevi oboževalci imamo redna srečanja vsako drugo soboto v mesecu na Linhartovi 37.
0
Tisti, ki pozabijo priti drugo soboto v mesecu, se dobijo ta tretjo soboto. V obeh primerih je udeležba zelo številčna.
0
Avtor: dr. psih., doc. med., Maria
VN, si v dobri družbi. Alzheimerjevi oboževalci imamo redna srečanja vsako drugo soboto v mesecu na Linhartovi 37.A v tej šumi? https://www.instantstreetview.com/@46.065083,14.518704,359.72h,-0.52p,1z https://www.instantstreetview.com/@46.065083,14.518704,359.72h,-0.52p,1z
0
Alfred je letos pozabil obrezat drevje. Smo razumevajoči med sabo.
0
Nisem hodila na Kraigherja. Nase sole leta 58 verjetno se ni bilo, Kraigher je pa se izpred II sv. vojne. Zgradba se mi je vedno zdela tako impozantna in strasljiva. A se obstoja kot OS?
Kaj imate res vsi Alzheimerja? A niste se malo premladi zanj?
Kaj imate res vsi Alzheimerja? A niste se malo premladi zanj?
0
Avtor: Fiddlesticks
Nisem hodila na Kraigherja. Nase sole leta 58 verjetno se ni bilo, Kraigher je pa se izpred II sv. vojne. Zgradba se mi je vedno zdela tako impozantna in strasljiva. A se obstoja kot OS?Kaj imate res vsi Alzheimerja? A niste se malo premladi zanj?
OŠ Vita Kraigherja je res velika mislim da je bila takrat največja v Sloveniji mi smo ji rekli v Jami ker je bila če si gledal s drenikove res v jami, danes je tam neko igrišče oziroma včasih pokriti tenis teren še prej pa pomožno igrišče Olimpije, šola je bila ogromna s velikimi stopnišči in že takrat kolesarnico in telovadnica je bila že takrat res velika, pred šolo je bil velik park in igrišče .
0
Stopnisca se spomnim. Vedno se mi je zdelo kot kaksen prizor iz filmov o Hitlerju in me je kar srh spreletaval ob pogledu nanj. Zdaj, ko si ti povedal, se spomnim, da smo tudi mi rekli v Jami. Sestricna je hodila na Kraigherja, zato se ga bolj spomnim. Pa enkrat smo imeli tam sportno tekmovanje.
0
Avtor: dr. psih., doc. med., Maria
Jaz se svojega prvega dne v šoli niti slučajno ne spomnim. Alzheimer?Stara koklja si, kj čmo.
Na moj pri šolski dan je deževalo.
0
Pojma nimam kako je bilo na prvi šolski dan. Toliko zanimivega in očitno bolj intenzivnega sem doživela kasneje, da mi je ta očitno ne kako usoden dan izbrisan.
Brez zamere, ampak po mojem so podrobni spomini res povezani s tem kaj se ti je kaj kasneje dogajalo. Imam sošolko iz gimnazije, ki kasneje ni študirala, ostala je samska in živi tako bolj odmaknjeno življenje. Neverjetno kako zna obnovit vse možne detajle in tudi travme na XY učitelje, ki se jih jaz komajda spomnim, učiteljev namreč.
Brez zamere, ampak po mojem so podrobni spomini res povezani s tem kaj se ti je kaj kasneje dogajalo. Imam sošolko iz gimnazije, ki kasneje ni študirala, ostala je samska in živi tako bolj odmaknjeno življenje. Neverjetno kako zna obnovit vse možne detajle in tudi travme na XY učitelje, ki se jih jaz komajda spomnim, učiteljev namreč.
0
Jaz sem šla v prvi razred s 6 leti; vzeli so me pogojno (na probo), ker sem vztrajala in na vsak način hotla v šolo.
Vem da me je učiteljica zelo trdo prijela, to je bilo z namenom, da bi si premislila in ne bi več silila v šolo. Vendar jaz sem vztrajala in bila sem strašno pridna, vsa leta v osnovni šoli sem bila vzor drugim. 🙂
No tako sem osnovno šolo končala eno leto pred svojimi vrstniki. V srednji pa se je potem, ko sem en letnik ponavljala to poglihalo. 🙂
Vem da me je učiteljica zelo trdo prijela, to je bilo z namenom, da bi si premislila in ne bi več silila v šolo. Vendar jaz sem vztrajala in bila sem strašno pridna, vsa leta v osnovni šoli sem bila vzor drugim. 🙂
No tako sem osnovno šolo končala eno leto pred svojimi vrstniki. V srednji pa se je potem, ko sem en letnik ponavljala to poglihalo. 🙂
0
Avtor: Mia
Jaz sem šla v prvi razred s 6 leti; vzeli so me pogojno (na probo), ker sem vztrajala in na vsak način hotla v šolo. Vem da me je učiteljica zelo trdo prijela, to je bilo z namenom, da bi si premislila in ne bi več silila v šolo. Vendar jaz sem vztrajala in bila sem strašno pridna, vsa leta v osnovni šoli sem bila vzor drugim. 🙂
No tako sem osnovno šolo končala eno leto pred svojimi vrstniki. V srednji pa se je potem, ko sem en letnik ponavljala to poglihalo. 🙂
Škoda, ker nisi take zavzetosti ohranila .. sedaj bi bila trojna doktorica, najmanj 🙂
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
01.09.2015 ob 16:39
Moja osnovna sola je bila za Bezigradom, do nje sem imela dobrih 200 m, zato sem sla sama v solo. V glavi imam megleno sliko senc v ozadju razreda. Domnevam, da so to blli tisti starsi, ki so prisli v solo. V soli so vedno skrbeli, da so pri spremembah prijatelji ostali skupaj, tako se nas je zbrala kar lepa gruca iz nase skupine v vrtcu. Med njimi je bil tudi Beno, s katerim sva bila "par" ze tri leta. Velik, mocan fant, a na trenutke sramezljiv. Ko smo se morali predstaviti, mu je postalo tako nerodno, da je zacel jecljati. In mene je postalo sram. Vprico uciteljice, ucencev in tistih nekaj starsev sem ga nadrla: "Ce mislis tako jecljati, se ne bom porocila s tabo. S takim jecljavcem ze ne!" Beno se je skoraj vgreznil v tla, vse oci so nemo strmele vame, zato sem se z nogo dodala klicaj in prekrizala roke cez prsa.
Cez kaksno uro smo odsli domov, mama mi je mahala z balkona in me pogostila s tortico. Kaksno razocaranje! Tort namrec nisem marala. Samo kremsnite.
Na sreco je bil to moj edini izpad v razredu (ne pa tudi v soli). Uciteljica nas je znala motivirati in pomiriti, nam vedno dala ta pridne otroke za vzgled. in pocasi smo vsi postali pridni. Spomnim se peskovnika v veliki mizi, ki smo ga imeli v razredu. Nekega dne nas je povabila k peskovniku in vsi smo skakali po mizah in stolih, da bi cim prej prisli do peskovnila, le ena deklica je obsedela. Njo nam je dala za vzgled lepega obnasanja. Po tistem smo tudi mi hodili le se po tleh. Mene je umirila tudi bolezen, saj sem mesec ali dva kasneje zbolela in bila odsotna 6 tednov, Tako imam same lepe spomine na prvi razred, razen zgornje blamaze.