Zdaj še pa znamke gor prilepi, ki so takrat veljale v teh naših krajih.
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
Anton Šušteršič (1872 - 1942) je bil višji bančni uradnik Mestne hranilnice Ljubljanske na Čopovi ulici in nekaj časa blagajnik Slovenskega planinskega društva.
Fotografiral je za osebno rabo in za potrebe papirnice M. Tičar.
Papirnica je bila v lasti njegove žene Marije Šušteršič, rojene Tičar (1888 - 1926).
Papirnico so imeli na Schellenburgovi (Slovenska cesta) in na Svetega Petra cesti (Trubarjeva).
Po njeni smrti sta papirnico prevzela sin Peter in hči Majda in jo vodila do nacionalizacije leta 1949.
Prodajali so pisarniški material in spominke.
Izdajali so lastne razglednice slovenskih krajev ter godovne, rojstnodnevne, božične, novoletne in velikonočne voščilnice.
EMTE je skovan iz poimenovanj prvih črk imena Marije Tičar, eM in Te.
Fotografiral je za osebno rabo in za potrebe papirnice M. Tičar.
Papirnica je bila v lasti njegove žene Marije Šušteršič, rojene Tičar (1888 - 1926).
Papirnico so imeli na Schellenburgovi (Slovenska cesta) in na Svetega Petra cesti (Trubarjeva).
Po njeni smrti sta papirnico prevzela sin Peter in hči Majda in jo vodila do nacionalizacije leta 1949.
Prodajali so pisarniški material in spominke.
Izdajali so lastne razglednice slovenskih krajev ter godovne, rojstnodnevne, božične, novoletne in velikonočne voščilnice.
EMTE je skovan iz poimenovanj prvih črk imena Marije Tičar, eM in Te.
0
Je bilo to težko vse to napisati na začetku. Matr si smotan. Včasih. 😆
0
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Je bilo to težko napisati na začetku. Matr si smotan. Včasih. 😆
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Je bilo to težko napisati na začetku. Matr si smotan. Včasih. 😆
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/mitzi/ Mitzi
Mavro ima dobro strategijo 😉
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/mitzi/ Mitzi
Mavro ima dobro strategijo 😉
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/mitzi/ Mitzi
Mavro ima dobro strategijo 😉
0
Lepi gradovi. Ampak ne za živet notri. Ker so ponavadi ogrevali samo en prostor vse ostalo pa je bilo mrzlo in vlažno. Potem se sploh nebi mogla gola sprehajat okoli.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/planinka/ Planinka
Lepi gradovi. Ampak ne za živet notri. Ker so ponavadi ogrevali samo en prostor vse ostalo pa je bilo mrzlo in vlažno. Potem se sploh nebi mogla gola sprehajat okoli.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/planinka/ Planinka
Lepi gradovi. Ampak ne za živet notri. Ker so ponavadi ogrevali samo en prostor vse ostalo pa je bilo mrzlo in vlažno. Potem se sploh nebi mogla gola sprehajat okoli.
0
https://c1.staticflickr.com/5/4546/37822130014_3361f6127f_b.jpg
Fran Krašovec
Robbov vodnjak v Ljubljani
0
Fran Krašovec, slovenski fotograf, * 25. november 1892, Ljubljana, † 15. januar 1969, Ljubljana.
Krašovec je združil velik del svojih fotografij v cikel Štirje letne časi, v katerem prikazuje Ljubljano z okolico v času poletja, jeseni, zime in pomladi v povojnih petdesetih letih. Za svoja dela je prejel več nagrad ter fotografije objavljal v tedanjem periodičnem tisku (Mladika, Jutro, Življenje in svet). Motivi njegovih fotografij so tako narava, kot tudi človek in vsakdanji objekti.
Krašovec je združil velik del svojih fotografij v cikel Štirje letne časi, v katerem prikazuje Ljubljano z okolico v času poletja, jeseni, zime in pomladi v povojnih petdesetih letih. Za svoja dela je prejel več nagrad ter fotografije objavljal v tedanjem periodičnem tisku (Mladika, Jutro, Življenje in svet). Motivi njegovih fotografij so tako narava, kot tudi človek in vsakdanji objekti.
0
https://c1.staticflickr.com/5/4569/37822128884_37e8b88321_b.jpg
Janko Ravnik
Pred nunsko cerkvijo v Ljubljani
0
Janko Ravnik, slovenski pianist, skladatelj, glasbeni pedagog, fotograf in filmski režiser, * 7. maj 1891, Bohinjska Bistrica, † 20. september 1982, Ljubljana.
Končal je šolo Glasbene matice v Ljubljani in študij klavirja pri Josefu Jiraneku na Konservatoriju v Pragi. Po vrnitvi v Ljubljano je najprej bil korepetitor in dirigent ljubljanske Opere. Deloval je kot profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in kot dekan te ustanove. Vzgojil je mnoge generacije pianistov, med drugimi tudi Pavla Šivica, Hildo Horak in Zdenko Novak.
Leta 1931 je posnel prvi slovenski celovečerni film z naslovom V kraljestvu Zlatoroga. Med njegove dokumentarne filme sodi tudi prikaz ljubljanske proslave ob 120. obletnici ustanovitve Ilirskih provinc in odkritje Napoleonovega spomenika v Ljubljani (ČB, 1929).
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e8/Janko_Ravnik_1967.jpg/220px-Janko_Ravnik_1967.jpg
0
Lelj, nekaj zate
Himere, harpije, kiklopi in grifoni spet v Ljubljani
V Ljubljano se je vrnil izvod prve izdaje dela Zgodovina nenaravnih bitij Ulissesa Aldrovandija iz leta 1642 : http://www.delo.si/kultura/knjiga/himere-harpije-kiklopi-in-grifoni-spet-v-ljubljani.html http://www.delo.si/kultura/knjiga/himere-harpije-kiklopi-in-grifoni-spet-v-ljubljani.html
0
hvala, sem videl po TV
je Jutta rekla, da če bi vedeli Turjaški kolk je vredna, ne bi prodali to knjigo za mal denarja enmu zbiralcu
je Jutta rekla, da če bi vedeli Turjaški kolk je vredna, ne bi prodali to knjigo za mal denarja enmu zbiralcu
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
opažam pa, da zadnje čase plemiške družine veliko hodijo v Slovenijo 🙂
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
opažam pa, da zadnje čase plemiške družine veliko hodijo v Slovenijo 🙂
0
https://c1.staticflickr.com/5/4538/38506992696_96929faa6b_z.jpg
Fran Krašovec
Večer ob Ljubljanici
0
https://c1.staticflickr.com/5/4524/37846489434_822c9c07eb_z.jpg
Fran Krašovec
Na Ljubljanskem barju
0
https://c1.staticflickr.com/5/4585/37690182895_e7a6ebcd38_b.jpg
Fran Krašovec
Hosta pri Škofji Loki
0
https://c1.staticflickr.com/5/4576/37690182955_b0f0a7aa81_z.jpg
Avgust Berthold
Košnja v rosnem jutru
0
Avgust Berthold, slovenski fotograf in impresionist, * 20. julij 1880, Puštal, † 1919, Ljubljana.
A. Berthold je bil rojen v puštalskem gradu, v katerem je živela rodbina Oblak - Wolkensperg, iz nje je izhajala njegova mati Ema. Ema Wolkensperg je bila sestra puštalskega barona in lastnika gradu Avgusta Wolkensprega in se je kot 19-letna poročila z mornariškim oficirjem, kasneje kapitanom fregate Jožefom Bertholdom, njegov rod izhaja iz Benetk. Kmalu po rojstvu je Ema umrla, tako je odraščal pri očetu, vendar zaradi njegove službe ne ves čas, moral je biti pri sorodnikih, stari mami v Puštalu. Pri sedmih letih mu je umrl oče zaradi bolezni in sorodniki v Puštalu so poskrbeli za njegovo izobrazbo in vzgojo.
S fotografijo se je seznanil pri Rihardu Jakopiču, ki je stanoval v Puštalu. Pri njem je Berthold tudi izvedel o možnostih šolanja in izpopolnjevanja v tujini, predvsem v Münchnu in na Dunaju, ki sta bila takrat največja bližnja centra za umetniški, duhovni in strokovni razvoj, kamor so slovenski umetniki najpogosteje zahajali. Tudi Berthold se je po končani gimnaziji v Ljubljani udeležil mnogih predavanj in razstav v Münchnu, kjer je obiskoval Ažbetov slikarski tečaj, in na Dunaju, kjer si je pridobil tehnično izobrazbo, se seznanjal z najnovejšimi fotografskimi tehnikami in jih tudi sam izpopolnjeval.
Nekega dne sta s sorodnikom Aleksandrom Bertholdom, admiralom v Puli, v Trstu kupila na srečelovu srečko in zadela bogat glavni dobitek. To srečno naključje mu je omogočilo, da si je lahko že zgodaj kupil hišo v Ljubljani in v njej uredil in opremil atelje po takratnih merilih.
Atelje je znano tudi po tem.
Leta 1945 po koncu vojne je na železniški postaji eksplodiral cel vlak orožja.
Kolo od vagona je priletelo na njegov atelje, ki je bil ob Miklošičevem parku.
Spomladi 1905 je dobil obrtno dovoljenje. V Slovenskem narodu je objavil naslednji oglas v katerem piše da "naznanja otvoritev najmodernejše opremljenega fotografskega zavoda prve vrste v Ljubljani, v Sodnijskih ulicah, št. 11. Podpisani se priporoča visoki gospodi in p.n. občinstvu v Ljubljani in okolici v prevzetje fotografskih del kakor portretov, pokrajin, notranjih prostorov, športnih in skupinskih slik, reprodukcij vseh vrst, povečanj, platinskih, gumastih in ogljastih posnetkov in zagotavlja umetniško izvršitev solidne cene in najhitrejšo dovršitev. Fotografiranje zunaj ateljeja zaračunam najceneje. Atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih. Mnogoštevilnega obiska prosim z odljičnim spoštovanjem Avgust Berthold, fotograf."
Svoja dela je pošiljal na nekatere zelo odmevne razstave, na katerih je prejel veliko priznanj. Najodmevnejša je bronzirana medalja, ki jo je prejel na mednarodni Razstavi umetnosti in obrti v čast 75-letnice narodne neodvisnosti Belgije, zelo pomembno je bilo tudi priznanje z razstave v Kristijaniji, današnjem Oslu, na Norveškem. Podatke o obeh priznanjih je odtisnil na zadnji strani vsake fotografije, ki jih je tudi s prednje strani okrasil z gravirano ornamentiko in podpisom.
Omislil si je tudi svoj rentgen, ki mu je v vojnih letih pomagal preživeti sebe in družino. Vrsta pred rentgensko ordinacijo je bila zelo dolga ranjencev s Soške fronte. A rokovanje z rentgenom je bilo zelo nevarno, zato je z njim delal samo Berthold. Po letu 1919, tega leta je žal hudo zbolel in zelo hitro in dokaj mlad v 39. letu starosti umrl, so rentgenski aparat oddali dr. Pogačniku, po 2. svetovni vojni polikliniki, nazadnje pa so ga uporabljali na veterinarski kliniki, sedaj je shranjen kot muzejski eksponat v tehniškem muzeju v Bistri.
A. Berthold je bil rojen v puštalskem gradu, v katerem je živela rodbina Oblak - Wolkensperg, iz nje je izhajala njegova mati Ema. Ema Wolkensperg je bila sestra puštalskega barona in lastnika gradu Avgusta Wolkensprega in se je kot 19-letna poročila z mornariškim oficirjem, kasneje kapitanom fregate Jožefom Bertholdom, njegov rod izhaja iz Benetk. Kmalu po rojstvu je Ema umrla, tako je odraščal pri očetu, vendar zaradi njegove službe ne ves čas, moral je biti pri sorodnikih, stari mami v Puštalu. Pri sedmih letih mu je umrl oče zaradi bolezni in sorodniki v Puštalu so poskrbeli za njegovo izobrazbo in vzgojo.
S fotografijo se je seznanil pri Rihardu Jakopiču, ki je stanoval v Puštalu. Pri njem je Berthold tudi izvedel o možnostih šolanja in izpopolnjevanja v tujini, predvsem v Münchnu in na Dunaju, ki sta bila takrat največja bližnja centra za umetniški, duhovni in strokovni razvoj, kamor so slovenski umetniki najpogosteje zahajali. Tudi Berthold se je po končani gimnaziji v Ljubljani udeležil mnogih predavanj in razstav v Münchnu, kjer je obiskoval Ažbetov slikarski tečaj, in na Dunaju, kjer si je pridobil tehnično izobrazbo, se seznanjal z najnovejšimi fotografskimi tehnikami in jih tudi sam izpopolnjeval.
Nekega dne sta s sorodnikom Aleksandrom Bertholdom, admiralom v Puli, v Trstu kupila na srečelovu srečko in zadela bogat glavni dobitek. To srečno naključje mu je omogočilo, da si je lahko že zgodaj kupil hišo v Ljubljani in v njej uredil in opremil atelje po takratnih merilih.
Atelje je znano tudi po tem.
Leta 1945 po koncu vojne je na železniški postaji eksplodiral cel vlak orožja.
Kolo od vagona je priletelo na njegov atelje, ki je bil ob Miklošičevem parku.
Spomladi 1905 je dobil obrtno dovoljenje. V Slovenskem narodu je objavil naslednji oglas v katerem piše da "naznanja otvoritev najmodernejše opremljenega fotografskega zavoda prve vrste v Ljubljani, v Sodnijskih ulicah, št. 11. Podpisani se priporoča visoki gospodi in p.n. občinstvu v Ljubljani in okolici v prevzetje fotografskih del kakor portretov, pokrajin, notranjih prostorov, športnih in skupinskih slik, reprodukcij vseh vrst, povečanj, platinskih, gumastih in ogljastih posnetkov in zagotavlja umetniško izvršitev solidne cene in najhitrejšo dovršitev. Fotografiranje zunaj ateljeja zaračunam najceneje. Atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih. Mnogoštevilnega obiska prosim z odljičnim spoštovanjem Avgust Berthold, fotograf."
Svoja dela je pošiljal na nekatere zelo odmevne razstave, na katerih je prejel veliko priznanj. Najodmevnejša je bronzirana medalja, ki jo je prejel na mednarodni Razstavi umetnosti in obrti v čast 75-letnice narodne neodvisnosti Belgije, zelo pomembno je bilo tudi priznanje z razstave v Kristijaniji, današnjem Oslu, na Norveškem. Podatke o obeh priznanjih je odtisnil na zadnji strani vsake fotografije, ki jih je tudi s prednje strani okrasil z gravirano ornamentiko in podpisom.
Omislil si je tudi svoj rentgen, ki mu je v vojnih letih pomagal preživeti sebe in družino. Vrsta pred rentgensko ordinacijo je bila zelo dolga ranjencev s Soške fronte. A rokovanje z rentgenom je bilo zelo nevarno, zato je z njim delal samo Berthold. Po letu 1919, tega leta je žal hudo zbolel in zelo hitro in dokaj mlad v 39. letu starosti umrl, so rentgenski aparat oddali dr. Pogačniku, po 2. svetovni vojni polikliniki, nazadnje pa so ga uporabljali na veterinarski kliniki, sedaj je shranjen kot muzejski eksponat v tehniškem muzeju v Bistri.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.11.2017 ob 17:24