Vozilo na baterije, ki ga je sin naredil pri tehniki se malo šeta naprej in nazaj. (baterijo- uno ta siroko sem vzela ven) Lepo počasi se pelje po mizi naprej in nazaj.
Luč v kopalnici se je ene parkrat prizgala in ugasnila.
Ura je padla s stene.
tole zdaj v roku ene ure.
Z Nino pa gledava in se "igrava" z avtomobolčkom, ko se sam po mizi pelje. 🙂
Aja, pa ruzak od tamale je izginil. Preiskali vso stanovanje. NI GA!
Pri vas medvedi, duhovi, vode in elektrike občasno zmanjka, odtoki se mašijo. V glavnem, čudni ste 🙂
0
mojcika 09.06.2017 ob 21:02
A dej. A res? To je je res zanimivo.
Daj ji na mizo svinčnik in listek, morda ti napiše kaj. Ker ima res izjemno energijo, če zmore vse to..
Mogoče pa zmore .
Od kje se je kaj vzel ta duhec !? Kaj se ji je zgodilo na tem mestu, kjer je vaša hiša? Veš kaj o čem ? Mogoče želi, da raziščeš. Hm.. res nenavadno!
0
mojcika 09.06.2017 ob 21:15
Miška!!! Kaj je zdaj ?
Zakaj te ni?
Kaj se zdaj dogaja?
Na vaši mikro lokaciji se električno polje periodično toliko spremeni, da pride to teh pojavov. Vir je ali v vremenskih pojavih ali v zemlji - pa ne okostnjak. Pri uri dodaj še zvočno valovanje, ki se odbija od nasprotne stene in stene za uro in sčasoma pride do vsote nano premikov, ki uro vržejo s stene.
Ampak če je duh prijazna zver, bi jaz imela raje duhasto razlago.
Če bo kakšen čuden post od Miš, bomo vedeli, da je od prikazni 😉
Enkrat je bil po tv primer, ko je celo družino strašil, potem se je pa enkrat cela družina napravljala, da gredo z avtom od doma, se je pa na računalniku izpisalo "sem že v avtu" 🙂
Na vaši mikro lokaciji se električno polje periodično toliko spremeni, da pride to teh pojavov. Vir je ali v vremenskih pojavih ali v zemlji - pa ne okostnjak. Pri uri dodaj še zvočno valovanje, ki se odbija od nasprotne stene in stene za uro in sčasoma pride do vsote nano premikov, ki uro vržejo s stene.
Ampak če je duh prijazna zver, bi jaz imela raje duhasto razlago.
Kako boš pa razložila to počasno vožnjo avtomobila naprej in nazaj po mizi ?
In izginotje nahrbtnika?
Ok smo. 🙂
Živimo pa v hiši 100+ let stari. Jih je kar precej umrlo in odlezalo v njej.
So bile sence, hladen piš itd. itd. itd.
Na zacetku me je bilo strah, pol se pa navadiš.
Zdaj je bilo pa res več kot 5 let mir!
A veste tisto, ko rečejo, da se pridejo ljudje poslovit preden umrejo, al njihova duša? Ko je moja mami umrla, ne vem, kaj me je zbudilo, da sem tisto jutro sredi poletja ob novorojenčku vstala že ob pol šestih, šla sedet v kuhinjo za mizo, nisem mogla več zaspat. Potem ob desetih pa klic, da je zjutraj ob pol šestih umrla. Mogoče sem pa samo tako dobro spala tisto noč, je bila le prva po prihodu iz porodnišnice.
A veste tisto, ko rečejo, da se pridejo ljudje poslovit preden umrejo, al njihova duša? Ko je moja mami umrla, ne vem, kaj me je zbudilo, da sem tisto jutro sredi poletja ob novorojenčku vstala že ob pol šestih, šla sedet v kuhinjo za mizo, nisem mogla več zaspat. Potem ob desetih pa klic, da je zjutraj ob pol šestih umrla. Mogoče sem pa samo tako dobro spala tisto noč, je bila le prva po prihodu iz porodnišnice.
Nikoli nisem verjel v to, dokler ni umrla babica. Ura se je ustavila, sicer uro zatem, v prvem nadstropju, /tako da ni šans, da bi bil kdo fizično zunaj tako visoko,/ je tako užgalo po zunanji spuščeni roleti, da nas je vrglo v zrak. Do takrat sem vse takšne zgodbice jemal z levo roko, češ, hahahaha, potem pa sem začel verjeti.
A veste tisto, ko rečejo, da se pridejo ljudje poslovit preden umrejo, al njihova duša? Ko je moja mami umrla, ne vem, kaj me je zbudilo, da sem tisto jutro sredi poletja ob novorojenčku vstala že ob pol šestih, šla sedet v kuhinjo za mizo, nisem mogla več zaspat. Potem ob desetih pa klic, da je zjutraj ob pol šestih umrla. Mogoče sem pa samo tako dobro spala tisto noč, je bila le prva po prihodu iz porodnišnice.
Nikoli nisem verjel v to, dokler ni umrla babica. Ura se je ustavila, sicer uro zatem, v prvem nadstropju, /tako da ni šans, da bi bil kdo fizično zunaj tako visoko,/ je tako užgalo po zunanji spuščeni roleti, da nas je vrglo v zrak. Do takrat sem vse takšne zgodbice jemal z levo roko, češ, hahahaha, potem pa sem začel verjeti.
A veš tisto o zarečenem kruhu. Jaz sem govorila, ker sem pričakovala, da bo otrok rojen prekmalu, da en mesec ne bomo imeli nobenih obiskov, razen sestre s familijo, pa njegovih bližnjih. Potem pa sem imela polno bajto že drugi dan, ko sva bila doma. Pa po eni strani dobro, ker nisem imela časa premišljevat, bi se mi zmešalo.
Miška, malo sem ti ukradla temo. Aja, mene duhovi umrlih, pa vem, da sta dva umrla v tej hiši, niso nikoli preganjali, niti mi niso hodili mahat, še sanja se mi redkokdaj o pokojnih. Dnevna in kuhinja bosta zdaj tam. Mogoče bom pa kaj prismodila zaradi tega.
A veste tisto, ko rečejo, da se pridejo ljudje poslovit preden umrejo, al njihova duša? Ko je moja mami umrla, ne vem, kaj me je zbudilo, da sem tisto jutro sredi poletja ob novorojenčku vstala že ob pol šestih, šla sedet v kuhinjo za mizo, nisem mogla več zaspat. Potem ob desetih pa klic, da je zjutraj ob pol šestih umrla. Mogoče sem pa samo tako dobro spala tisto noč, je bila le prva po prihodu iz porodnišnice.
Nikoli nisem verjel v to, dokler ni umrla babica. Ura se je ustavila, sicer uro zatem, v prvem nadstropju, /tako da ni šans, da bi bil kdo fizično zunaj tako visoko,/ je tako užgalo po zunanji spuščeni roleti, da nas je vrglo v zrak. Do takrat sem vse takšne zgodbice jemal z levo roko, češ, hahahaha, potem pa sem začel verjeti.
A veš tisto o zarečenem kruhu. Jaz sem govorila, ker sem pričakovala, da bo otrok rojen prekmalu, da en mesec ne bomo imeli nobenih obiskov, razen sestre s familijo, pa njegovih bližnjih. Potem pa sem imela polno bajto že drugi dan, ko sva bila doma. Pa po eni strani dobro, ker nisem imela časa premišljevat, bi se mi zmešalo.
Miška, malo sem ti ukradla temo. Aja, mene duhovi umrlih, pa vem, da sta dva umrla v tej hiši, niso nikoli preganjali, niti mi niso hodili mahat, še sanja se mi redkokdaj o pokojnih. Dnevna in kuhinja bosta zdaj tam. Mogoče bom pa kaj prismodila zaradi tega.
V moji hiši je sin prejšnega lastnika naredil samomor, star 23 let. Nekje 8 let nazaj. Še ko sva hodila na oglede je v tisti sobi gorela sveča na tleh. Po nakupu smo tam podrli zid in tiste sobe praktično več ni, je del dnevne sove. Naj počiva v miru.
A veste tisto, ko rečejo, da se pridejo ljudje poslovit preden umrejo, al njihova duša? Ko je moja mami umrla, ne vem, kaj me je zbudilo, da sem tisto jutro sredi poletja ob novorojenčku vstala že ob pol šestih, šla sedet v kuhinjo za mizo, nisem mogla več zaspat. Potem ob desetih pa klic, da je zjutraj ob pol šestih umrla. Mogoče sem pa samo tako dobro spala tisto noč, je bila le prva po prihodu iz porodnišnice.
Nikoli nisem verjel v to, dokler ni umrla babica. Ura se je ustavila, sicer uro zatem, v prvem nadstropju, /tako da ni šans, da bi bil kdo fizično zunaj tako visoko,/ je tako užgalo po zunanji spuščeni roleti, da nas je vrglo v zrak. Do takrat sem vse takšne zgodbice jemal z levo roko, češ, hahahaha, potem pa sem začel verjeti.
A veš tisto o zarečenem kruhu. Jaz sem govorila, ker sem pričakovala, da bo otrok rojen prekmalu, da en mesec ne bomo imeli nobenih obiskov, razen sestre s familijo, pa njegovih bližnjih. Potem pa sem imela polno bajto že drugi dan, ko sva bila doma. Pa po eni strani dobro, ker nisem imela časa premišljevat, bi se mi zmešalo.
Miška, malo sem ti ukradla temo. Aja, mene duhovi umrlih, pa vem, da sta dva umrla v tej hiši, niso nikoli preganjali, niti mi niso hodili mahat, še sanja se mi redkokdaj o pokojnih. Dnevna in kuhinja bosta zdaj tam. Mogoče bom pa kaj prismodila zaradi tega.
V moji hiši je sin prejšnega lastnika naredil samomor, star 23 let. Nekje 8 let nazaj. Še ko sva hodila na oglede je v tisti sobi gorela sveča na tleh. Po nakupu smo tam podrli zid in tiste sobe praktično več ni, je del dnevne sove. Naj počiva v miru.
Ko sem si pred leti ogledala Zrelo, sem veckrat videla morskega psa med plavanjem v Blejskem jezeru! Da tega kolikokrat sem jih videla v morju sploh ne govorim.
V moji bajtici pa se premika ena slika. Za centimeter.
Res jaz to opazim.
Sam se premika tudi laminat. Čez zimo je za mizico v dnevni ena 'razpoka', poleti to skupaj zleze.
Pa spomnin se še enega čudesa. Imamo stensko uro na baterije. K delajo par let. Ampak točno ob 11.17 uri se je ustavila ura, ko je umrla ena naša botrca. 🙁
To pa res ne more zgolj slučaj.
Moja teta je imela take scene ko je njena mami umrla. Je rekla da se ji je prikazovala da so določene stvari letele po sobi. Dolgo časa je bila tiho od tega da je ne bi drugi obdolžili da je nora. Je rekla da se je zelo bala, tudi tako če kdo umre pravi da začuti da je zelo senzibilna za take stvari.
Jaz se spomnim da ko je moj dedek umiral tisto noč v bolnici sem ga sanjala, jaz skoraj nikoli ne sanjam. Potem zjutraj smo pa izvedeli da je umrl ponoči. Se je prišel posloviti v sanjah očitno.
Daj povej. Moram slišat. Proooosim 🙂
nakurla si nas, zdaj pa nočeš povedat, to ni fer, to je maltretiranje 😛
0
dej, 12.06.2017 ob 14:38
Jaruška, pa malo več povej. saj smo že vsi gledali oddaje o duhovih, njihovih preganjalcih.. Nedolgo sem brala.
da Linhartova ilica v Ljubljani stoji na starem, prvotnem pokopališču, V glavnem so preselili na Žale, veš pa,
da jim ni uspelo vsega. Le kako živijo ti ljudje, so bloki, hiše, na starem pokopališču.Verjetno se jim še sanja ne, ali
pa tudi duhovi spijo...
09.06.2017 ob 20:43
Luč v kopalnici se je ene parkrat prizgala in ugasnila.
Ura je padla s stene.
tole zdaj v roku ene ure.
Z Nino pa gledava in se "igrava" z avtomobolčkom, ko se sam po mizi pelje. 🙂
Aja, pa ruzak od tamale je izginil. Preiskali vso stanovanje. NI GA!