🙂 Najstniške ljubezni, kako lepo :)

jaaaa. moja 2 sta tudi zaljubljena. in menda obojestransko. samo ni še naslednje stopnje. samo simpatija, pogledi, nasmeški, pa svetlečeučke, ko ju kaj pobezam. ::)

samo predvidevam, da sta mlajša od tvojih.

Pri nas je eden na gimnaziji, drugi ravno štart na faksu.Tako da eno večmesečno zvezo smo že dali skozi, sedaj pa .... naprej 🙂

o kako lepo... moj se pa že sedaj križa ko ima dve deklici doma, kaj bo potem ko bo čas zaljubljenosti.... Mi smo še na fazi zaljubljenosti v tv karakterje... nazadnje je bil Bine na tapeti, zdaj ga je pa že malo pozabila 😆

ja ja starejši. moja še OŠ.

tamala ima pa v vrtcu 3 fante po zadnjih podatkih.

ja, velikrat sem bil zaljubljen, a dobil sem nazaj le posmehovanje in sovraštvo

najbrž zato ker si bil za vsako malenksot užaljen

oh ja....

Hmmm, a je kaj čudnega? Kar seješ to žanješ!!!

Dokler vse štima, jih je lepo gledati. Hudo je takrat, ko za prvo ljubeznijo pride prvo trpljenje 🙂

MIDVA SVA OPRAVLA

metka, imaš čistilo za rostfraj?

metka, jaz še furam safr, ker sva mi2 opravila včeraj. Če želiš si vljudno vabljena na moj pityfest... 🙂 Kar se tiče najstniških zaljubljenosti pri otrocih nimam izkušenj, ker jih še nimam, se pa še zelo dobro spomnim svojih najstniških zaljubljenosti. Ohh, to so bili tako srčkani časi. Ko sem bila zaradi enega pogleda in mogoče celo nasmeha še cel dan v rožicah. In moj priv "fant" s katerim sva se kar po sms-ih dogovorila, da sva pa mi2 sedaj par. In se seveda čez par dni po sms-ih tudi razšla... Neskončna žalost. In pa moje "filmske" zaljubljenosti. Predvsem neskončna zagledanost v Hobbya (tamauga od Mitcha iz Obalne straže). Mati še zdaj radi povejo, da so bili ogledi obalne straže z mano blazno naporni...

Ja, res je. Smo že tudi dali skozi. Ampak na srečo je mimo.

In se čudiš .

HAHA, midva sva že večkrat 😆

missb, evo, čez xy let boš spet nekako v tem, ko boš svoje otroke gledala, poslušala. Je moram reči prav zabavno. Prikliče spomine.

metka, da se zdaj pa nad pomivalno korito spraviš.

Sam nisem imel nobene ljubezni v življenju. Kaj je ljubezen sploh ne vem in kako to zgleda. Z nobeno punco nisem bil. Sem povsem obupan in zadnjič sem celo o tem govoril na psihiatrični skupini. Sploh ne vem kaj si naj mislim o sebi ali še huje kaj si drugi mislijo o meni.

Kar še ni, pa še bo. Za vse je potreben nek čas. Očitno si ga ti dosedaj porabljal bolj zase, za svoje težave. Pohvalno, da rešuješ probleme.

Hvala za prijazne besede. Res sem ogromno časa porabil zase in sploh ne vem kaj mi je bilo, da sem posvečal toliko časa stvarem, ki sploh niso pomembne bile. Vse ostalo pa je stalo. Skoraj nič nisem naredil ne zase ne za koga drugega. Sram me je.

Glej, si že rabil. Tako je pač bilo. In saj veš, preteklost koristi le toliko, da ti pomaga v prihodnje. Drugače jo pusti pri miru. če bi, ko bi, zakaj itn ... to odpodi takoj stran. Poznam moškega, ki je zabluzil sredi srednje šole, in v roku dveh let se praktično zaprl v sobo (ven ga je prisili le sprehod psa). Tako je životaril do sredine 20ih. Nato je le pristal na obisk zdravnika, kuro z antidepresivi. Potem je začel delat, a zoper služba - dom, nič punc, nič prijateljev. Obrnil je naslednjih 10 let. Proti 40im pa .... akcija. Končal šolo, šoferski, začel hodit ven, dostikrat sam, kasneje z družbo. Danes, ko se pogovarjam z njim, pojma nima, kaj se mu je dogajalo. A to je preteklost, brez obžalovanj, sedaj se veseli življenja, načrtuje. Kot da bi se zbudil iz neke kome, evo.

Ja, sedaj še obžalujem. Pač gledam nazaj in se sprašujem to in ono. Seveda razumem, da je treba se znebiti tega in iti s polno paro naprej. Tudi na tem delam in se veselim prihodnosti, ker vem, da bo produkt mojega truda. Predolgo sem živel v nekem zavetju kjer sem so moje dneve krojili zunanji dejavniki.

Jso, dobro zate, veje neka energija, ki je prava, super. Srečno!